Prijava

Pozabil/a sem geslo

Latest topics
» Čvek
Sre Jul 25, 2012 10:01 am by Andossar

» Oglaševanje
Ned Mar 04, 2012 10:47 pm by Ignis

» Ekvinokcij
Sob Mar 03, 2012 9:26 am by Madeira

» Katarza
Čet Feb 02, 2012 6:08 pm by Ethelena

» Odsotnosti
Ned Jan 29, 2012 9:09 am by Altus

» Opisi
Tor Jan 24, 2012 8:50 pm by Ethelena

» RPG klepet
Pet Jan 13, 2012 8:34 pm by Venyx

» Banner kovačnica.*
Sob Dec 31, 2011 10:18 pm by Madeira

» Vprašanja
Sre Nov 30, 2011 11:29 am by Altus

Vodje
Altus

Ignis


Jinx


Cian
Pisec meseca
Tukaj se bo nahajal avatar izbranega pisca meseca

Ogenj

Go down

Ogenj

Objavlja by Altus on Tor Jul 05, 2011 10:39 pm

Pogum, ustvarjalnost, neodvisnost, moč, strast, zvestoba

Ogenj je povezan s svetlobo, energijo in toploto, še posebej pa je povezan s spolnostjo in strastjo. Ljudje, ki obvladujejo element ogenj so zelo družabni, imajo močno voljo in so rojeni voditelji.

avatar
Altus
Gospodar Zemlje
Gospodar Zemlje

Število prispevkov : 617
Join date : 16/07/2010
Age : 27
Kraj : Zemlja, duh! :P

Poglej uporabnikov profil http://kotorlegends.ultimaterpg.net

Nazaj na vrh Go down

Astarion

Objavlja by Astarion on Čet Jul 07, 2011 1:19 pm

Ime in priimek: Astárion Nármor Aegnor

Starost: 20 let

Značaj:
Bister in iznajdljiv, hkrati pa humoren in priljuden. Tako bi najlažje opisali Astarionov značaj. Je izjemno socialna oseba, najbolje se znajde med ljudmi. Pogosto v središču pozornosti in nekakšen naravni vodja, v njegovi družbi ljudje uživajo in se često tudi pošteno nasmejijo. Je zabaven in v vsaki situaciji zna najti kaj, čemur se lahko smeji, prav tako pa se vedno lahko spomni vsaj še en alternativni način kako rešit nastali problem. Je odkrit in pošten, zlaže se le takrat kadar je to tako ali drugače obvezno. Ne da ne bi hotel lagati, ampak mu je resnica pač ljubša. Tudi svoja čustva le redko skriva, saj se mu (razen izjemoma) to preprosto ne zdi smiselno ali pa praktično.

Je večen optimist in vedno najde pozitivno stran vsega, kar se mu zgodi. Živi predvsem v sedanjosti, nazaj načeloma ne gleda, naprej pa tudi bolj malo. Ljudje ki ga ne poznajo Astariona pogosto označijo kot lenega uživača. Rad se namreč sprošča in uživa v vsem kar ima življenje za ponuditi, vendar pa se vedno zavzame za tisto kar se mu zdi prav in nikoli ne izbere lažje opcije le zato, ker bi zahtevala manj napora. Uživa v vseh oblikah merjenja moči, od pretepov do dvobojev, do pivskih bitk, teka... Še raje kot tekmuje pa seveda zmaguje, kar se sicer pogosto dogaja, vendar tudi ob porazu ostane športen in z nasmeškom čestita zmagovalcu. Astarion se najraje bojuje v kombiniranih dvobojih, kjer poleg moči svojega elementa nasprotnika uporabljata tudi svoje telo.

Videz:

Astarion je srednje-visok in atletske postave, mišičast vendar tudi zelo vitek. Njegova koža je malo svetlejša od običajne barve, z rahlim pridihom pepelnate. Ima krajše svetle lase, ki glede na svetlobo menjajo odtenke od snežno bele do pepelno sive, njegove prodorne oči pa so nenavadne vijolične barve. Oblači se v tesno prilegajoča oblačila, načeloma v črno usnje. Njegovo tipično opravo sestavljajo poleg okrepljenih usnjenih bulerjev še usnjene hlače in jakna, vse v črnem seveda, tako hlače kot jakna pa se odlično prilegata njegovemu telesu in poudarjata njegovo izklesano postavo. Pod jakno včasih nosi še tesno črno majico brez rokavov, največkrat pa še te ne. Tako ali tako mu je skoraj vedno toplo, če že ne kar vroče. Okoli vratu nosi srebrn križ na usnjeni ovratnici, ki ponazarja štiri elemente sveta, z ognjem na vrhu, zrakom na desni, zemljo na levi, in seveda vodo na dnu. Na rokah stalno nosi strupeno-rdeče, na ogenj odporne rokavice z odrezanimi prsti in s kovinskimi bunkicami podkrepljenimi členki, ki mu še dodatno olajšajo boje na blizu.

Preteklost:
Astarion se je rodil kot edini vihtilec ognja v starodavni družini, ki je živela v mestu že odkar je bilo ustanovljeno in iz katere so navadno izhajali izključno obvladovalci vode. Tu in tam je bil v družinskem drevesu še kakšen obvladovalec zraka ali zemlje, a do Astariona ni bilo še nobenega, ki bi mu bilo dano obvladovati ogenj. Kot nekakšne vrste črna ovca družine se je Astarion kaj hitro odmaknil od visokoletečih ciljev in aristokratskega obnašanja njegovih sorodnikov, ki so mislili da so nekaj posebnega le zato, ker so bili direktni potomci nekaterih ustanoviteljev Elementalisa. Namesto da bi se ubadal s političnimi cilji svoje družine, je raje treniral v Ognjenem ringu, se zabaval z znanci, nagajal dekletom, in počel druge vragolije.

Pri petnajstih letih ga je njegova družina nameravala poročiti z neko obvladovalko vode, Astarion pa o poroki ali čim podobnem takrat niti slišati ni hotel, zato je pobegnil iz mesta. Naslednjih pet let se je potikal po svetu, medtem pa videl in doživel veliko novih in nenavadnih stvari; pri samotarskemu starcu na gori se je naučil posebne oblike boja z golimi rokami in drugimi deli telesa, v pristaniškem mestu je letal za kiklami, potem pa bežal pred jeznimi sabljami njihovih soprogov, pri klanu obvladovalcev ognja pa je izpopolnil svoje veščine in se dvobojeval z enimi od najbolj izkušenih mojstrov ognja.

Naposled ga je vseeno zagrabilo domotožje in po petih letih potikanja po svetu se je končno vrnil v rodni Elementalis. Ampak ravno v tisti krčmi, kjer se je odločil ustaviti na pijači preden bi se srečal s svojimi sorodniki, je ravno takrat popival takratni vladar ognje-vihtilcev in na veliko izzival vsakega naj se spopade z njim. Astarion, ki je bil vedno nared za dvoboj in ki ni vedel koga je imel pred seboj, je seveda izziv takoj sprejel in že naslednjo minuto se je manjši trg pred krčmo bleščal od ognjenih zubljev. Boj se je končal tako, da je Astarionu uspelo mojstru ognja priti dovolj blizu, da mu je z dobro namerjeno in v ogenj odeto pestjo zlomil čeljust. Ta sploh ni pričakoval fizičnega napada, tako da se je zmedel dovolj dolgo, da ga je uspel nasprotnik spraviti na tla in mu zviti roki za hrbtom ter ga s tem onemogočiti. Poraz je dotedanjega gospodarja ognjencev tako razkačil in ponižal, da je že naslednji dan zapustil mesto brez da bi komu rekel besedo ali postavil svojega naslednika. Meni nič, tebi nič je tako Astarion postal novi mojster ognja in končal ravno tam, kjer se je vedno bal: v mestni politiki!


Nazadnje urejal/a Astarion Pet Jul 15, 2011 9:05 am; skupaj popravljeno 2 krat
avatar
Astarion
Mojster
Mojster

Število prispevkov : 316
Join date : 23/01/2011
Age : 27
Kraj : V resnici sem s Sonca, ampak ne povej nikomur ;)

Poglej uporabnikov profil

Nazaj na vrh Go down

Narnaya

Objavlja by Astarion on Pon Jul 11, 2011 12:31 pm

Ime in priimek: Narnaya Incendiu

Starost: 18

Značaj: Narnaya je precej ognjevito bitje. Običajno je najdeš nasmejano in obkroženo s prijatelji. Je precej duhovita, a mogoče se malenkost raje šalam smeji, kot pa, da je ona tista, ki le te govori. Najraje ima osebe podobnega značaja, dovolj pa je tudi da se oseba rada smeji. Nikoli ni navdušena, če je v osebi sarkastičnih ljudi, ki mislijo, da so več od drugih in se načeloma trudijo besedno uničiti nasprotnika. S takimi se zelo hitro spopade, saj ni spretna v besedah. Lahko jo precej hitro razjeziš, a besni le nekaj časa. Takrat te bo napadla z vsem kar najde, vendar takrat ni najbolj razsodna, pa tudi jezna se ne bojuje dobro, zato zelo redko koga poškoduje. Sicer pa se njena jeza zelo hitro razkadi in nikoli ne zameri za dlje časa. Na trenutke zna biti precej trmasta, je pa v vsakem primeru precej dojemljiva za mnenja drugih ljudi. Je precej pametna in nekoliko lena, vendar jo redko najdeš kje poležavati ali pa kaj temeljito razmišljati. Je precej iznajdljiva, če je nujno in na trenutke malce sumničava, če se ji zazdi, da ji nekdo laže. Če ji kaj ni všeč, bo to povedala brez olepševanja, ker je tudi odkrita in iskrena. Pogum je nikoli ne pusti na cedilu, saj ne bo strahu popustila nikdar, beg pa ji je pod častjo. Nikoli ne pusti, da bi se komu zdelo, da jo lahko nadzoruje in ji ukazuje. S tako osebo se bo stepla, razen, če jo dovolj spoštuje in ve, da ji le ta oseba hoče dobro.

Videz: Najbolj opazna stvar na Nary so njeni srednje dolgi temno rdeči lasje, ki jih nikakor ne more ukrotiti. Pogosto so zavozlani in prameni plešejo po svoje. Toda to je ne moti, saj ne mara biti urejeno in umirjeno bitje, ličila pa vseeno uporablja. Ima precej svetlo polt, obraz pa je prekrit z drobnimi pegicami zlatega odtenka. Njene ustnice so precej običajne, so pa načeloma prekrite z oranžno rdečo šminko. Narnayine trepalnice srednje dolge, a pa precej temne. Zraven zglednega nosu ima majhno rjavo materino znamenje. Oči so temno rjave, v njih pa se skriva veselje in iskrica nagajivosti. Drugače je Nary srednje visoka in dokaj vitke postave. Na njeni svetli koži je ponekod precej manjših brazgotin, ki jih je dobila v otroštvu, medtem, ko se z drugimi otroki igrala na ulicah. Oblači se precej preprosto. Vedno nosi ponošene usnjene hlače rjave barve in obledele majice nekoč živo oranžnih ali rdečih barv, saj ji ta oblačila omogočajo največ gibljivosti. Ne uporablja ličil, azen malenkost šminke in črne barvice za oči. Uredi se zelo poredko, le za kakšne festivale ali podobne reči.

Preteklost: Nary ni nikoli poznala svojih staršev, saj sta jo že kot nekajmesečnega dojenčka pustila na robu mesta in izginila neznano kam. Našla jo je neka pripadnica Zemlje, ki je imela pet sinov, mož pa ji je umrl v neki nesreči pri gradnji neke stavbe. Ker je odraščala s samimi brati, se je hitro naučila postaviti se zase s pomočjo pesti. Odkar se je začela plaziti po vseh štirih je bila vsak dan na ulici, se igrala in raziskovala kotičke Elementalisa. Ko je shodila se je lovila, tepla in skrivala z drugimi otroki iz preprostih družin, pri tem pa je staknila nemalo bušk, prask in manjših ran. Drugi so ji vedno radi sledili in jo posnemali, mogoče tudi zato ker so se je rahlo bali. Njena pest je namreč vedno močno udarila, ker pa je bila majhna in hitra, je z malo spretnosti premagala tudi večje od sebe. Do približno osmega leta se je držala na ulicah bližje doma, kasneje pa je s prijatelji zahajala tudi izven mesta. Pogosto je bila s prijatelji v knjižnici, ker ni bilo nič lepšega, kot skrivanje in lovljenje med knjižnimi policami. To so seveda počeli le do trentuka, dokler niso koga tako razjezili, da jih je s pomočjo svojega elementa pregnal. Njen konjiček je bilo tudi spopadanje z mladimi uporabniki elementov, ki se jim je zdelo, da so več drugih otrok. To jim ni nikakor pomagalo, ko se je nanje spravila s pestmi, saj niso imeli izkušenj, pa tudi nikoli se niso znašli, če si jih napadel fizično. Tako so potekali njeni dnevi, tudi tisti, ko naj bi zaradi prepovedi ostala v hiši. Skoraj vsakič se je namreč nekako izmuznila. Če je to Laneya, njena posvojiteljica, ugotovila, je dobila daljšo prepoved, ki pa tudi ni pomagala. S časom se je družba spreminjala, njeni stari prijatelji so postali uporabniki elementov, mlajši, nepoznani so postajali njena nova družba. Tudi njeni bratje so se vsak posebej odločili za različne poklice, in kmalu je ugotovila, da pozna čedalje manj mladih, pa tudi v središču dogajanja je bila čedalje redkeje. To jo je spravljalo v obup. Želela je čimprej ugotoviti kateremu elementu naj bi pripadala, česar pa nikakor ni dočakala hitro. Ko pa so se nekega dne spravili nanjo neki pripadniki Zemlje in Vode, ki so bili malo starejši do nje, je pobesnela kot še nikdar. Najprej so jo stisnili v kot, nato pa so jo izmenično oblivali z vodo, vanjo metali kamenčke in podobno. Ko jo je povsem preplavil bes, je okoli nje glasno eksplodiralo, močni plameni pa so opekli vse, ki so se spravljali nanjo. Po tem je padla v nezavest in prespala nekaj dni. Ko se je zbudila, je bila presrečna. Kmalu je se je začela družiti s starimi prijatelji in raziskovati svoje nove moči. Ponovno je postala nepogrešljiv del družbe. Obenem se je še vedno rada potikala po ulicah in se pretepala, vendar se ni namerno spravljala na ostale. Spomini so bili namreč še vedno živi, kljub temu da so že malenkost zbledeli. Z novimi močmi je pridobila tudi nekaj spoštovanja do znanja, zato ni odhajala več v knjižnico, da se preganja s prijatelji, temveč tudi zato, da kdaj kaj prebere.

______________________

They say those who play with fire get burned. Wanna play? Twisted Evil
avatar
Astarion
Mojster
Mojster

Število prispevkov : 316
Join date : 23/01/2011
Age : 27
Kraj : V resnici sem s Sonca, ampak ne povej nikomur ;)

Poglej uporabnikov profil

Nazaj na vrh Go down

Re: Ogenj

Objavlja by Mathis on Sob Avg 06, 2011 9:08 pm

Ime in priimek: Ixchell Beaureaux

Starost: 20

Značaj: Ixchell morda najbolj zazanamujeta živahnost in humor. Rada zbada ter heca ljudi. Njeno zbadanje je na trenutke lahko morda malce nesramno in sarkastično in zaradi raznih opazk se včasih ljudem zdi, da je slabe volje, a v resnici temu ni tako. Dobro se ujame tudi s tistimi, ki jo radi zbodejo nazaj, saj se ne užali tako zlepa. Če se oseba kuja ponavadi dobi le še več zagona, za kar ji včasih ljudje zamerijo. Ixch vedno podpira vsakršne vragolije, se rada smeji in je večino časa dobre volje. Ta se pa rada skali, ko pride do predstavljanja, zaradi njenega čudnega imena. A le to ne traja dolgo. Ni preveč potrpežljivo bitje in velikokrat bi rada opravila stvari kar se da hitro in kvalitetno, a so velikokrat rezultati ravno obratni od želenih. Vse skupaj pogosto poslabša njena trma, saj se jo težko odvrne od zastavljenega cilja, kar je sicer lahko tudi pozitivno, ker z vztrajnostjo doseže tudi kakšen konstruktiven cilj. Do njej neljubih ljudi se obnaša precej hladno, ne pokaže svojih čustev, a na obrazu se ji velikokrat srcali prezir, proti njeni volji. Redko čustva skrije tudi pred prijatelji, predvsem žalost, ki je pa na srečo ni veliko v njenem življenju. Večina njenih znancev ima mnenje, da je večno dobre volje. Ljudje se je kdaj ob prvem snidenju kar malo ustašijo, saj jih navdušeno zasuva jih z vprašanji, kar lahko na trenutke postane kar nekoliko vsiljivo, čeprav to ni njen namen. Je pač radoveden in odprt človek, ki rad govori. To sposobnost precej dobro obvlada. Govori kar hitro ter hitro zamenjuje teme, kar je za nekatere sogovornike konfuzno. Tudi opravljanje ji ni neznano. Zakaj pa bi ji bilo? Včasih ji prav prija. Ixchellino celovito podobo dopolnjuje tudi dobra mera nerodnosti, kar se nekaterim zdi ljubko, medtem k jo drugi radi gledajo zviška. Večinoma je ponosna nase, le redko jo mučijo dvomi. Ne zamenjuje hitro mnenja in za njim trdno stoji. Če se ji določen človek zameri oz. si o njem Ixchell ustvari neko mnenje, se tega mnenja ne reši zlahka. Ta oseba pa se more precej dokazati, da prepriča Ixchell v spremembo mnenja. Je zelo socialna oseba, čeprav tudi sama kdaj potrebuje samoto.

Videz: Ixchell je običajno dekle, ki ponaša z gostimi rjavo-rdečimi lasmi. Njihov bakren odtenek pride do izraza predvsem na soncu, ko njeni rahlo valoviti lasje dobijo rdeč lesk. Njene oči mandljeve oblike, svetlo sive barve, so obrobljene z gostimi temnimi trepalnicami. Obraz morda deluje nekoliko pravokotne oblike s svetlo poltjo in polnimi ustnicami nežne rožnate barve. Ima precej izrazito obrazno mimiko, tako da ni pretirano težko ugotoviti kako se počuti. Je manjše ter vitke postave, ki nekako dopolnjuje njen karakter. V desnem ušesu nosi tri srebrne obročke, ki jih nikoli ne sname. Na notranji strani desnega zapestja ima vtetoviran majhen znak njene rodbine. Rada nosi tunike z širokimi rokavi običajno bordo rdeče, indigo ali temno modre barve. Hlače so običajno črne. Velikokrat nosi tudi različen nakit, kamor spadajo predvsem prstani, običajno v srebrni barvi.

Preteklost: Rodila se je v vasi, nedaleč Elementalisa kjer se je še vedno čutilo njegovo moč, tako da je bila neprestano povezana z naravo. Mati je imela v svoji lasti manjšo trgovino z zelišči, dišavami, dišečimi svečami ter raznimi izdelki iz lesa, na primer šatuljami, večjimi skrinjami itd. Obvladovala je zrak, kar ji je pri njeni obrti precej pomagalo, zato so vaščani pa tudi drugi obiskovalci radi kupili njene božansko dišeče sveče in ostale stvari. Pri štirinajstih letih je Ixchellina mama umrla, kar je precej razžalostilo Ixchell, a se ni predajala depresiji. S svojim močnim karakterjem ter dobro voljo je premagala žalost, hodila je v naravo in se posvečala konjem, jezdenju ter oskrbovanju materine trgovine, ki jo je sama imela tako rada. V uteho ji je bil tudi ljubeči oče, ki ji je vedno stal ob strani in na katerega je bila precej navezana. Njegov hobi je bil odkrivanje preteklosti, tako je tudi Ixchell navdušil za zgodovino. Vedno ji je kazal stare zvitke in druge ostanke iz preteklosti. njegovo navdušenje se pozna tudi pri Ixchellinem imenu. Izhaja namreč iz jezika neki starih ljudstev. Še zdaj si niso čisto na jasnem kako se ime izgovori. Itzel, Ikšel, Itsl. Ni popolnoma jasno, zato se Ixchellin pogled malce pomrači pri predstavljanju.
avatar
Mathis
Mojster
Mojster

Število prispevkov : 59
Join date : 22/01/2011
Kraj : Turn around.*

Poglej uporabnikov profil http://elementalis.slovenianforum.com

Nazaj na vrh Go down

Ignis

Objavlja by Altus on Tor Avg 23, 2011 10:30 pm

Ime in priimek: Ignis Solari


Starost: 25


Značaj: Če bi jo morali opisati, bi bila prva beseda gotovo divja. Njena energija, volja in smeh sta zmožna stopiti še najbolj ledene ljudi in jih pripraviti do tega, da se smejijo skupaj z njo. Je tip človeka, s katerim ni nikdar dolgčas – strastna in vedno polna moči. Kljub temu da je odprta do vseh možnih reči in večkrat tudi ravna impulzivno, pa je zanesljiv človek in prava prijateljica, pa najsi gre za dobre ali slabe čase. Je močna in vzdržljiva rama, na katero se lahko opre vsakdo, ki je potreben pomoči in podpore, ter zna prisluhniti ljudem. Na žalost v svoji strasti nemalokrat izpljuva besede ali stori dejanja, ki jih kasneje obžaluje, a jo njena spretnost z besedami in energičnost skoraj vedno izvlečeta iz godlje. Omembe vredno je seveda tudi, da se rada zabava, a to pač spada k njeni ognjevitosti. In k tej spada strast, k strasti pa spada ljubezen. In k ljubezni spada…Ignis.


Videz: Njen izgled poleg zagorelega, atletskega telesa močno zaznamuje tudi lep obraz in seveda divji, rdeče-oranžni lasje, ki ji padajo vse do polovice hrbta, ter jih ponavadi nosi kar spuščene, da vihrajo za njo in spominjajo na zublje ognja. Obraz ji krasijo zelenkasto-modre oči, raven nos in polne rdeče ustnice, katerih naravni položaj je mehak, poševen smehljaj. Obleka je zanjo bolj obstranska motnja in jo nosi le po sili razmer, ki se jim pravi osnovna spodobnost, in ki njo zelo motijo, a se mora – hočeš nočeš – ukloniti mestnim pravilom. Tako nosi le usnjeno prepasico in ujemajoč se nedrček, po ulicah pa se sprehaja kar bosa. Okoli vratu ji visi obesek iz črnega jekla, gre pa samo za preprosto spiralo, ki pa je bil njen prvi umetniški izdelek iz kovine, zato ji je zelo pri srcu. Poleg obeska ima na sebi še en kovinski izdelek, vendar ta ni niti pol tako nenevaren kakor prejšnji. Gre namreč za kot britev ostro, ukrivljeno bodalo, ki ga je prav tako izdelala sama.



Preteklost: Ignis je – vsaj kolikor daleč pač sega spomin njene babice – čistokrvna meščanka Elementalisa. Rodila se je materi Skye in očetu, ki ga ni nikdar spoznala, ne mati ne babica pa ji o njem nočeta zaupati ničesar. Tako je odraščala ob obvladovalkama zemlje in zraka, ki sta se kar najbolj trudili, da bi jo dobro vzgojili. Saj, če pogledamo povsem objektivno in teoretično, Ignis je odrasla v odločno, samozavestno in dobro dekle, a še vedno se ponaša z lastnostmi, ki si ju nobena od njiju ni želela. A takšno je pač življenje. Poleg tega pa Ignis nikdar ni bila posebno dovzetna za pridige, temveč je bila odločena, da bo življenje izkusila sam in s polno žlico, posledice pa bo nosila sama. Živi dokaz teh posledic je tudi brazgotina, ki ji jo je pustil kuhinjski nož, s katerim se je igrala kljub materinemu svarilu. A namesto da bi se rezil od takrat naprej bala in se jim ogibala (kakor to počnejo normalni ljudje), se jim je rdečelaska vse bolj posvečala, prav tako pa tudi umetnosti, ki botruje njihovemu nastanku, in se v nasprotju z željami starejših dveh žensk lastnoročno odpravila v najbližjo kovačijo, da bi se izkusila in izpilila v tej spretnosti.

Kljub temu da ji je bilo obdelovanje kovine v veliko veselje, pa jo je k plavžu vse bolj vleklo nekaj drugega – plameni. Z vsakim preteklim mescem, ki ga je preživela v sajasti, osmojeni kovačnici, je stala bližje razgretemu ognjišču in se na svoje, prav tako pa na začudenje drugih, sploh ni počutila ogroženo, da sploh ne omenjamo tega, da ji ni bilo prav nič vroče. Nekega večera, ko se je javila, da bo sama pospravila reči in so se kovač ter ostali vajenci že odpravili domov, obedovat s svojimi družinami, je Ignis stopila k ognju. A to je bilo le sprva. Kajti nato je stopila v ogenj.

Od tistega dne dalje so bili zublji njeni večni sopotniki, kamorkoli se je obrnila, kamorkoli je šla, vedno so jo spremljali. Vedno bolj je opuščala svoje stare dejavnosti in je raziskovanje ulic Elementalisa prepuščala mlajšim generacijam, svoj čas pa je vse bolj vlagala v kovino in ogenj, ki ju je na koncu združila na vadbišču, kjer so jo veselo sprejeli medse, tam pa se rade volje uri še zdaj.
avatar
Altus
Gospodar Zemlje
Gospodar Zemlje

Število prispevkov : 617
Join date : 16/07/2010
Age : 27
Kraj : Zemlja, duh! :P

Poglej uporabnikov profil http://kotorlegends.ultimaterpg.net

Nazaj na vrh Go down

Re: Ogenj

Objavlja by Pyros on Pet Avg 26, 2011 12:41 pm

Ime in priimek: Nimera Nephthys - Kameria

Starost: 17 pomladi

Značaj:
Nephthys je igralka. Že v rani mladosti se je naučila kako vsak gib, vsak izraz na obrazu v hipu preleviti v to, kar bi drugi želeli videti, zato je njena osebnost nekaj, kar se odkriva zelo počasi in po plasteh, če sploh kdaj prideš do njenega bistva. V resnici je ognjevita in strastna oseba, ki se nikdar več ne namerava uklanjati nikomur a svoja čustva zna več kakor dobro brzdati in jih skriti za brezoblično masko svojega igralstva. To, je spoznala, je potrebno, če ne želiš da ljudje izkoristijo tvoje strasti in želje, v svoj prid. Je samotarka, saj ni nikdar poznala drugih ljudi kakor le mater in je šele v mestu videla prve druge ljudi. Ti se ji le težko približajo, čeprav povečini ni neprijazna in nevljudna, je pa zato hladna saj le redko čuti potrebo po družbi. Dolgo traja da nekomu resnično zaupa, saj se v človeški družbi počuti nelagodno in zato nikogar ne spusti bliže od svoje zaigrane maske in kontroliranih gibov telesa. Zasmehuje tiste, ki se odločajo na podlagi strasti, saj tej, čeprav je premore obilo, sama le redko podleže, a prav toliko ceni zahrbtneže in lizune. Od svojih načel ne odstopa in morda bi lahko rekli tudi, da je njen karakter trd v nekaterih primerih morda celo krut in prav gotovo pretirano ponosen in neuklonljiv. Svoje življenje je namreč toliko let odlagala na stranski tir, da je sedaj pripravljena narediti prav vse za svojo srečo in dobro počutje. Tisto kar ji je najljubše ognjevito brani, čeprav so to po večini prej predmeti kakor ljudje. Ti, se je naučila, so preveč nehvaležni in minljivi, da bi svojo ljubezen vlagala vanje. Morda je tudi nekoliko sanjava in romantična osebnost, a tega ne namerava nikdar zaupati nikomur, prav tako kakor ne namerava izgubiti srca, čeprav se včasih sprašuje kako bi bilo imeti nekoga, ki bi jo ljubil in cenil bolj kakor samega sebe, kajti česa takega nikdar ni imela.

Videz:
Je visoka in sloka, slednje je odnesla od premnogih ur preživetih v plezanju po gorah. Njen obraz je nekoliko eksotičen in bi zaradi svoje nenavadnosti morda hitro pritegnil poglede, če ne bi bila tako izkušena v tem, kako se narediti karseda neopazno. Brada je zašiljena in ličnice visoke, nos pa raven kakor bi bil izklesan a morda nekoliko prestrog, da bi bil resnično čeden okras mladega obraza. Oči so poševne in mačje, živo modre barve, ki kar zbode, in obrobljene z debelim pasom črnine. Ustnice so edina mehka stvar na njej, edina, ki deluje dekliško. Nekoč je nosila dolge kodre a si je te v znak žalovanja postrigla. Sedaj njen obraz obkroža vranja črnina, ki sega do ramen in je povod pristrižena na enako dolžino, zaradi česa pogosto nosi usnjen trak na čelu, da ji drži nadležne pramene las iz oči. Njena barva je modra zato se rada oblači v srajce živo pisanih modrih odtenkov, njena ostala garderoba pa je po večini temnih predvsem črnih odtenkov, ki se lepo zlijejo s temino noči v kateri se počuti še najbolj živo.




Preteklost:
Na svet je privekala v času, ki bi ga bili klicali za pomlad, če ne bi tistega dne divjal ostri snežni vihar, ki je odnašal strehe in rastlinje ter predvsem vesele obete ljudi o pričetku pomladi. Sneg je zamedel vse novo vzbrstele cvetice, pod svojo belino potlačil mlado travo, zamrznil listne poganjke ter vklesal potoke in reke v steklene ledene kreature. Takrat je svet prič slišal Nephthysin jok, ki pa je že v ranem otroštvu potihnil in nikdar več prišel na dan. Živela je namreč samo z mamo ta pa je bila zlomljena oseba, ki je svoje razočaranje nad življenjem izkazovala s tem, da se je skoraj do smrti zgarala. Očeta ni nikdar poznala a iz materinih skopih in grobih opisov katerim je velikokrat sledil udarec z metlo ali vsaj zaničujoč pogled, je razbrala, da jo je mož, ki je bil Nephthysin oče, popolnoma obnorel in je zaradi njega zapustila dom, se odpovedala svoji doti ter pretrgala vezi z vsemi prijatelji ter družino. A čedni vrag se je, ko je v njej zaplodil otroka, odločil, da ima nekaj posebnega in tako se je odpravil iskati srečo v slavno mesto elementov. Tako je ženska ostala brez vsega denarja, rosno mlada in noseča in ko se je vrnil domov po pomoč, so jo vsi odklanjali. Razočarana nad svetom in z mržnjo do vseh ljudi se je odpravila globoko v gore, kjer bi lahko sama živela svoje gorje. V potu lastnih rok si je postavila kolibo ter čakala na rojstvo otroka, ki ga ni želela in, ki ji je preprečil pot nazaj v staro življenje. Hčer je poimenovala Nephthys a jo je pogosteje klicala hudičevo seme saj je bila deklica iz dneva v dan bolj podobna očetu, medtem ko po materi na prvi pogled ni imela prav ničesar. Zgodaj se je naučila vsega potrebnega za preživetje, saj tja kjer sta živeli ni zaneslo niti najbolj pogumnih pustolovcev. A kljub temu, da je bila v delu dobra, saj so ji hitre in spretne roke zagotovile celo kožo ter ostanke ponosa, ki ji ga je mati že koj po rojstvu izbila iz nje, je najbolj od vsega oboževala lov. Pa ne morjenje živali, kajti te so bili njeni največji in edini prijatelji v ranih letih, ko je bilo edino človeško bitje, ki ga je poznala njena mati. Ne, oboževala je občutek tekmovanja, kajti tu je šlo za smrtonosno igro za prevlado, pri kateri je poraženost pomenila smrt. Rada je imela svoje spretno telo, ki ga je lahko prisilila k pokorščini, da se je plazilo tiše od divje mačke ali teklo hitreje od volka. Oboževala je občutek premoči, ko je vedela, da je v tem trenutku ona tista, ki zapoveduje kdo živi in kdo ne, da je ona tista, ki porazi nasprotnika. Morda je bilo to zato, ker pri materi ni imela nikakršne besede in je tako izživela svoje razočaranje in potlačeno jezo, ali pa ji je bila, ta, neke vrste krutost prirojena, kakor je mati rada rekla. A vendar, ko je bila mati srečna, česar pa je bilo zelo malo, se je prelevila v čudovito žensko, ki je pela lepše kakor vsaka ptica pevka, katero jo je imela Nimera priložnost slišati, in je svojo hčer nežno pestovala ter ji pripovedovala čudovite zgodbe o magičnih bitjih in čarovnikih in zdelo se je, da je domišljija nikdar ne zapusti, kajti zgodbe so se lahko nadaljevale v nedogled, ovila pa jih je v mehke izbrane besede, ki so mali deklici, željni ljubezni, pred oči risale pisane podobe in vrtinčaste svetleče meglice. To sta bili lastnosti, ki jih je Nimera podedovala od matere. Od nje pa je podedovala tudi skladovnico lepih pisanih knjig, ki jih je mati pridno zbirala in ljubosumno skrivala. Te ljubezni, morda celo obsedenosti se je od matere povsem nalezla in tako se je v letih, ko se je naučila brati in pisati materino vedenje do nje povsem spremenilo. Skupaj sta brali pustolovske zgodbe o pogumnih možeh, ki so potovali v daljne kraje ter se vdajali pustolovščinam, ki so spreminjale usodo sveta ali pa se sklanjali nad umetelno izrisane inicialke, ki sta jih lahko več tednov skrbno izrisovali dokler niso bile popolne, sličice polne življenja in barv a vendar manjše od prsta. Tu se je priučila potrpežljivosti a dopolnila je tudi svoje znanje igranja, prilagajanja obrazne mimike in premika telesa v vsakem trenutku, saj je lahko mater že najmanjši gib ali pogled razžalostil do te mere, da se je za nekaj dni zaprla v osamo. V tistem času je začela sanjariti o potovanjih in pustolovščinah o katerih je brala in čim je o tem povedala materi je bila ta spet prizadeta, saj se je zbala, da jo namerava tudi hči zapustiti, tako kot jo je njena ljubezen, hčerin nemirni oče. Morda je imela prav, morda bi se to res zgodilo. Morda bi bil vlek krvi po pustolovščinah, odkrivanju novih krajev premočan in bi mi podlegla. A tega ne bomo nikdar vedeli, kajti mati je tisto zimo zbolela ter zapustila osovražen svet in hčer, ki ni še nikdar videla drugega človeškega bitja. Nephthys je tako ostala sama in kraljevala v svoji samoti na gori, a bolj ko je mineval čas, bolj se je zavedala, da je nič več ne zadržuje tu. Tako je zbrala njuno imetje, ki so ga po večini sestavljale knjige in zvitki, sežgala kolibo na katero so jo vezali grenko-sladki spomini, in ko je zadnji kosem dima dokončno izbrisal njeno trinajstletno ječo se je končno počutila svobodno. Obljubila si je, da ne bo več nikomur pustila blizu svojega srca, in da je nikdar več ne bo nihče tako tlačil in poniževal ter se obrnila stran in za seboj pustila vse kar je dotlej poznala. Odločila se je, da bo svojo srečo poskusila v slavnem mestu Elementalis ali tam vsaj poiskala očeta.

______________________

I want to live.
I want to love.

But it's a long hard way out of hell.
avatar
Pyros
Mojster
Mojster

Število prispevkov : 250
Join date : 23/06/2010
Age : 23
Kraj : Lj

Poglej uporabnikov profil http://elementalis.slovenianforum.com

Nazaj na vrh Go down

Madeira

Objavlja by Astarion on Sre Sep 14, 2011 6:17 am

Ime in priimek: Madeira Libertanas
Starost: 19 let

Značaj: Madeira je sproščena in vedno nasmejana. Ima veliko prijateljev in dober smisel za humor s katerim v družbi velikokrat sproži salve smeha. Veliko časa posveča svojim prijateljem in očetu in jim je takoj pripravljena priskočiti na pomoč. Značilna je njena ustvarjalnost, ki jo rada izrazi v svojih raznoraznih izdelkih. To so najpogosteje izrezljane puščice, loki, slike, risbe in podobno. Rada se prosto giba, izmed redkih strahov se najbolj boji ujetništva in temnih, majhnih zaprtih prostorov, kjer se počuti ogroženo. Je popolnoma neodvisna, vzdržljiva ter obožuje tek in velike hitrosti. Resnično ne prenese ogovarjanja in vsiljevanja, ob katerem se močno razdraži. Je natančna in pozorna. Tako bi lahko bila dobra poslušalka, a je hkrati tudi živahna in tako mirujoče ne vzdrži dolgo. Njena dobra lastnost je tudi vztrajnost, zaradi katere pogosto doseže svoje sicer visokoleteče cilje. Če se zmede postane precej nerodna. vedno je polna skritih presenečenj, med prijatelji pa velja za popolnoma nepredvidljivo osebnost. Odlično usmerja in spodbuja ljudi, zato je rojena vodja. V ljubezni pa je , kot povsod drugod zelo strastna in zvesta. Je bistra in zvita osebnost, ter rada prelisiči težake in sitneže.

Videz: Ima lep in gladek obraz,ki ga krasijo mnoge lastnosti, kot je njen popolnoma raven nos. Goste, ravne in zelo dolge lase bronasto rjave barve, ki se na soncu posvetlijo in prelijejo v bolj rdečkaste odtenke, včasih spne v visok čop. Obrazne poteze ima močno poudarjene. Njene prodorne, temno rjave oči z neverjetno zelenkasto obrobo vedno pozorno spremljajo okolico. Obkrožajo jih goste in dolge trepalnice prav tako bronastega odtenka. Njene tanke nežno rožnate ustnice velikokrat oblikujejo čudovit nasmeh, s katerim si pridobiva občudovalce in pritegne poglede. Ličil ne uporablja, zato pa zelo skrbi za svojo kožo. Njena naravno zlato zagorela polt se prijetno sklada z njeno lepo vzdrževano športno postavo. Okoli vratu nosi črno ogrlico spleteno iz tankih nitk, ki se ji tesno prilega. Na desnem zapestju pa pogosto nosi podobno pleteno črno zapestnico z rdečimi kristalčki. Rada nosi oblačila ki je ne ovirajo pri gibanju, v katerih je sproščena in se dobro počuti. Zelo redko jo oblije mraz, zato se oblači v tanjša in lažja oblačila. Ne prenese kril, a za slavnostne dogodke obleče dolgo obleko.

Preteklost: Madeira se je rodila ob polnoči sredi močne nevihte v majhni koči ob robu mesta materi Sybille in očetu Diorju. Zunaj je divjal veter in z vso silo zadeval v robove hiške. Znotraj tega majhnega domovanja pa je bilo polno radosti. Starša sta bila izjemno ponosna na svojega otroka in sta razposlala pisma sorodnikom po vsej deželi. Deklica je rasla v sreči in veselju, ter v ponos sorodstvu. Ko je imela pet let, ji je mati zbolela za hudo boleznijo, a za zdravilo niso imeli denarja. Nato je sedem let odraščala na svojem domu, pod ostrim očesom svoje babice, uporabnice vetra, ki ji je nadomeščala učiteljico. Učila se je lova, v katerem je postala zelo spretna, naukov narave, o rastlinah in živalih. Razlagala pa ji je tudi dejstva življenja in jo učila pozornega poslušanja in opazovanja. Tako se je Madeira izurila kot odlična poznavateljica narave, s katero se je tudi odlično spojila. Ko je minevala sedma pomlad od njenega rojstva je izgubila mater. Kratek čas je žalovala, saj jo je babica podučila, naj ne žaluje za mrtvimi, ampak blagoslavlja žive. Zaživela je naprej in se učila od stare mame, ki pa je nepričakovano umrla že dve leti kasneje. Madeira je bila potrta, saj jo je smrt mame strla, smrt stare mame pa skoraj pokopala. Edino oporo ji je nudil njen oče, ki pa se je sedaj še bolj posvetil hčeri in jo poučeval od konca babičinega učenja. Uril jo je tudi v boju, saj ga je za njeno varnost izjemno skrbelo. z dvanajstimi leti je opravljala tudi veliko gospodinjskih del. Da bi ju lažje preživljal, si poleg kovačnice njen oče najde delo v Elementalisu. Ker Madeira do takrat še ni videla mesta, se je že veselila obiska očetove stojnice blaga. Ko prispeta, mlado dekle je kraj tako očaral, da si je zaželela v njem zaživeti. Oče se je sprva upiral, nato pa sta se nastanila v eni izmed mnogih hišk, v središču trgovin in vrveža na ulicah. Tam je Madeira prvič spoznala svojo daljno teto Vivias, s katero se je kmalu spoprijateljila. Vsak dan je hodila na sprehode po mestu in je kmalu poznala mnogo skritih kotičkov, kjer je bila lahko za dlje časa sama. Občasno je očetu pomagala na stojnici. Všeč ji je bilo vse tisto živobarvno blago in raznorazni vzorci. Kmalu se je naučila ločevati vrste blaga in načine tkanja ter znala prepoznati kvaliteto in izvor tkanin. Čez štiri monotona leta ji je umrl oče,Vivias pa je odpotovala daleč na sever in edina vez z Madeiro so bila pisma, ki pa so prispela le redkokdaj. Od šestnajstega leta naprej sama živi v Elementalisu, kjer še naprej raziskuje obsežnosti samostojnega življenja in spoznava nove ljudi.
avatar
Astarion
Mojster
Mojster

Število prispevkov : 316
Join date : 23/01/2011
Age : 27
Kraj : V resnici sem s Sonca, ampak ne povej nikomur ;)

Poglej uporabnikov profil

Nazaj na vrh Go down

Re: Ogenj

Objavlja by Ignis on Sre Nov 02, 2011 3:04 am

    Ime in priimek:
    Jade Camelai Rafaeli

    Starost:
    19

    Značaj:
    Že od malih nog se je Jade povsod najavila z značilnim, glasnim smehom in navali besed, ki so si sledili drug za drugim. Ker je bila rada središče pozornosti, vajena izpostavljanja, je neštetokrat zašla v težave, sploh zaradi svoje brezglavosti in večne neodgovornosti. Že od nekdaj je karizmatična in komunikativna, z energijo in tistim edinstvenim žarkom v očeh privlači takšne in drugačne. Je dekle, ki rado izziva, živi rahlo riskantno, nerada razmišlja o posledicah. Nekaj, na kar je njena družina bila vedno tako alergična in s čimer jih je tako rada spravljala ob pamet. Kljub mnogim neljubim dogodkom, zapletom, ki si jih je nakopala Jade, je vedno ohranila tisto voljo do življenja, zabave, užitka in svojo edinstveno dinamičnost. V paketu z njeno impulzivnostjo in igrivostjo pa je tudi temperament, katerega tako stežka kontrolira in zmožnost ostrega obnašanja, katerega se sicer nerada polasti, saj je znana kot prav simpatična mladenka z malo več ognjevitosti kot bi jo pričakovali in ta vtis s težkim srcem pokvari le ko je res potrebno in ko gre za njen ponos. Je strastna in polna življenja, toda nikoli ne bo povsem iskrena z čustvi. Lahko ji nekdo pomeni nepredstavljivo veliko, a vendar se mu nikoli ne bo popolnoma razodela z najglobljim razmišljanjem, njena spontanost še zdaleč ni vse, s čimer se lahko pri njej soočiš. Poleg nepredvidljive narave pa je tu še njena ljubezen do zapeljevanja, igre, ki jo tako navidez nedolžno rada izvaja in vsake toliko koga ovije okoli prsta. Svobodomiseln, neukrotljiv labirint brez izhoda za vse, ki ne dobijo priložnosti, da jo dodobra spoznajo. Kombinacija samozavesti, trme, dominantnosti in stalnega nasmeška – Jade.

    Videz:
    Ni le njen nemiren značaj, ki je tako izstopajoč in privlačen. Svojo vlogo pri njenem nastopu igrajo tudi fizične prednosti položene v zibelko, ne le tiste, za katere so poskrbele izkušnje. Odkar je bila majhna deklica, je bil v njej viden potencial, z leti pa je to dokazalo dejstvo, da je nase četudi z zaprtimi usti privlekla vedno več pogledov. Vitka kot srna toda obdarjena z oblinami, temnolasa, gladke zagorele polti. Mačji gibi in enake oči, strupeno zelene in svetleče. Čudovit nasmeh, ki ga nikoli ne skriva za polnimi ustnicami. Visoke ličnice rahlo rožnate barve na temnejši podlagi. Definitivno je tisto nekaj na njej prav njena eksotičnost, zaradi katere se je po ostalih prebivalcih vedno vsaj za malenkost razlikovala.



    Preteklost:
    Že od rojstva je bila raziskovalne, radovedne narave. Odkar je v Elementarisu prvič z drobnimi pljuči zajela zrak in zajokala, se je seznanila z marsičem, ne vedno pozitivnim, a vendar. Izhaja iz družine, kjer prevladujejo predvsem elementi, ki niso ogenj – s sposobnostjo obvladovanja le tega pa je bila nagrajena sama. Že pred rojstvom je njena mati čutila, da bo njena deklica nekaj posebnega, najbrž eno nemirno bitjece, kajti že pred rojstvom je bilo razvidno, da se nekaj v Noir grebe za življenje. Ko je Jade odkrila svojo moč ognja, je vse skupaj postalo le še bolj zanimivo – za njo, starši so se dan za dnem le držali za glavo. Zgodilo se je čisto nepričakovano, Jade je vihravo zapustila hišo ne meneč se za mamino kričanje naj se vrne, ter poiskala starejšega fanta, s katerim je starše tako rada spravljala ob živce. Z njim je zadnje čase preživljala veliko in ko je tistega dne ugotovila, da ni edino dekle v njegovem življenju, se ni razjezila, preprosto se je maščevala in mu z ognjem odpravila poraščenost vseh las, ene obrvi in trepalnic. Z besedami »Prvi in zadnji si, ki mu nisem bila dovolj,« je z nasmeškom odvihrala, pozabila na vse skupaj in se navdušeno lotila odkrivanja svoje moči. Njeno eksperimentiranje je terjalo čisto majhne žrtve kot so bili razni predmeti, knjige, celo kakšen ptič za katerim je vedno jokala, ker se je počutila tako hudobno. Njeno urjenje v danemu elementu je bilo dokaj zanimivo, zelo poučno za njo in rahlo tvegano za ostale, toda splačalo se je. Ni se preveč obremenjevala z vadbo, h kateri jo je spodbujala skrbna družina, ki se niso znali ujeti z njenim manj obremenjenim razmišljanjem, toda hkrati je strmela k napredku in želji, da bi bila vedno boljša. Še vedno na trenutke dobi nov zagon za učenje, vajo, včasih pa svojo moč izkorišča zgolj za preganjanje dolgčasa.


______________________


You're an old-timer if you can remember when setting the world on fire was a figure of speech.

avatar
Ignis
Gospodarica Ognja
Gospodarica Ognja

Število prispevkov : 61
Join date : 23/08/2011

Poglej uporabnikov profil

Nazaj na vrh Go down

Re: Ogenj

Objavlja by Sponsored content


Sponsored content


Nazaj na vrh Go down

Nazaj na vrh


 
Permissions in this forum:
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu