Kristalno jezero

Jezero se je svetlikalo v močnem soncu. Svetla postava se je počasi primaknila k svetli vodi in namočila bose noge. Oblečena je bila v belo nežno tuniko, spodaj pa je imela modre kopalke. Velik slamnik, ki je ščitil njene svetle lase je odložila na tla in snela oblačilo s sebe. V kopalkah se je odgnala v vodo in odplavala na drugo stran. Potopila se je in si zmočila lase, ki so zavalovali okrog nje. Ko se je ohladila se je potegnila na kopno in se zavila v brisačo, ki jo je prinesla s sabo. Zopet si je nadela tuniko in položila vlažno brisačo na tla v senco. Zleknila se je nanjo in opazovala nebo. Bilo je skoraj brez oblačka in sonce je še vedno močno pripekalo. Odločila se je, da bo malce zadremala. Ari je ravno že tonila v spanec, ko je zaslišala korake po travi. Odprla je oči in se rahlo privzdignila. Bilo je dekle, ki se je najbrž ravno tako prišla malo ohladit. "Hej, kdo si?" Je spregovorila in jo z zanimanjem pogledala.

Ohladitev ji je vedno prišla prav. Sicer pa je tako ali tako rada bila pri jezeru. Pomiril jo je vedno. Vsakič nova je bila vse bolj navezana nanj. Najbrž se bi ji svet podrl, če bi jezero izginilo. Čeprav je zadnje čase k jezeru hodila zgolj iz navade. Sicer je še vedno imel tisti poseben pomiritveni efekt na njo. Konec koncev je pa bil njen element voda. In danes je bila tja namenjena. Navada gor ali dol.
Potka od njene hiške do jezera je bila veliko bolj krajša kakor do mesta. Zato je pri jezeru lahko bila vsak dan. Dobesedno bi lahko tam spala - ob robu. No saj včasih je.. Čisto ponesreči. Sonce se je lesketalo v jezeru. Dan. Najbrž že popoldne. Gemina ni imela ravno občutka za čas, je pa vedela, da ni vzhod, zahod ali noč. Trava je zašumela pod njenimi nogami. Bila je bosa, saj je imela rada občutek narave pod njenimi nogami. Hotela se je že obrniti, ker je nekdo bil tam. Čisto je pozabila, da se prihajajo namakati v jezero ob tako vročem dnevu. Kakorkoli, bilo je že prepozno, da bi odpeketala nazaj. Dekle jo je ogovorilo. Zopet je oklevala med bežanjem in lahkim pogovorom. Mislim, tako ali tako bo tiha, in za spremembo ni v mestu. "Gemina. Me veseli, vi?" Počasi se je obrnila in se predstavila. Kratko se je nasmehnila in stala tam kot butelj pred njo.

Rjavolaska se ji je predstavila. Pri njenem predstavljanju pa jo je zmotila le besedica vi. "Oh, nikar me ne vikajte. Sem Arianne oziroma krajše Ar ali pa Ari." Ji je odgovorila Ar, ko je ležala v senci. "Je pa vroč dan, kajne?" je prišlo iz njenih ust, ko je zamenjala položaj iz napol ležečega v ležeče. Pomigala je z bosimi nogami in se ji nasmehnila. Zopet je čez pokrajino švignil veterc, ki pa ni bil prav nič ohladitven. Po zraku se je premetaval le vroč zrak. Ari je stegnila roko in segla po majhni steklenici, napolnjeni z vodo za pitje. Naredila je požirek in še Gemini ponudila pijačo. "Te lahko kličem Gem, ali pa kaj podobnega?" je vprašala. Čisto se je že posušila, in vroč in suh zrak jo je zopet malo dražil. Odločila se je da se zopet namoči in povabila še sogovornico. S sebe je vrgla tuniko in skočila vodo.

Pokimala ji je. Sicer so bili že bolj vroči dnevi, vendar je današnji tudi spadal med vroče. Najbrž je še vedno stala kakor kip. Čisto je pozabila. "V bistvu so bili že bolj vroči dnevi." Je pripomnila. No navajena jih je bila. Vsekakor, ko pa skoraj celo leto preživi zunaj. Že samo po njenih kretnjah je lahko predvidevala, da je vesel človek. Hladen vetrič je zapihal in za trenutek se je zazdelo, kakor da se vse skupaj ohladilo. Seveda se je vročina takoj povrnila, ko je vetrič od pihljal naprej. Sprejela je vodo in naredila nekaj požirkov. Mogoče, se bo pa celo dobro ujela z njo. Kaj pa veš..
Nasmehnila se ji je za dalj časa. "Seveda, me lahko kličeš Gem." Je dejala, ko jo je ošinila s pogledom. Pozitivna energija ji je dobro dela. Voda? Kopanje? Ne more reči, da je bila sploh pri volji za kopanje. Veliko raje je ostala v senci, poleg Arinih stvari in jo opazovala, kako uživa v vodi. Nežno se je smehljala, pustila vetriču, da ji razmrši lase.

Gem je sprejela ponujeno pijačo, v vodo pa le ni šla z Ar. Slednja se ji je nasmehnila iz vode. Potopila se je k tlom iz diamantov. Vedela je, da jih jezero varuje, pa tudi nobenega ni imela namena vzeti. Le nežno se je dotaknila dragocenih kamnov. Bili so svetli in so slepeče odbijali sončne žarke. Kot, da bi zvezde popadale z neba in se nabrale tukaj. Dvignila se je nazaj na površje in vdihnila. Še malo je zaplavala potem pa se odpravila nazaj. Tokrat se ni imela namena obrisati, saj bi se prehitro posušila in bi ji bilo spet vroče. Ulegla se je na brisačo in začela:"Kje pa živiš?" Ni vedela kaj bi drugega rekla zato jo je samo spet pogledala in se ji prešerno nasmehnila. "Morda te kdaj obiščem." je še dodala.

Ves čas je sedela tam. Popolnoma nepremično in strmela proti jezeru, kakor da je njen otrok. Dobro, ni bila ravno obsedena z njim, ji je pa resnično veliko pomenil. In ni ga štela za svojega. Zavedala se je drugih in da so prav tako kot ona, tudi oni pri jezeru in delajo kar pač počnejo. Po dolgem potapljanju, se je le vrnila nazaj na svojo brisačo. S pogledom ji je sledila, nato pa se zopet posvetila jezeru. Bilo ji je jasno, da je sproščena deklina in prijazna. Najbrž tudi zelo komunikativna, saj jo je kaj kmalu povprašala po njenem domu. Ding dong, je zazvonilo v njeni glavi. Najbrž alarm ali nekaj. Premaknila se je. Noge je skrčila, jih stisnila k telesu in nežno objela kolena. "Blizu jezera." Je le rekla in upala, da bo odnehala. Ni imela nič proti obiskom. Mislim, saj je bila prijazna.. Vendar ni hotela izdati kje točno je doma. Bog ve, kdo vse bo potem prišel ali koga bo privlekla. No pa saj ji je delovala nekako takšna, ki bi te najprej povprašala še o dodatnih gostih. Nasmehnila se je. "Mogoče bi pa raje jaz k tebi prišla." Je še dodala tiho, ko je še kar gledala proti jezeru. Saj je priznala. Vlekel jo je. Oh pa še kako.