Severna cesta

[for Altusss ((beh kr neki xD)) ]

Nekaj jo je razburilo. To, da se je nedolgo nazaj neznanka zatekla v njeno hišo? Ali to, da je nekaj mesecev pred tem dogodkom sanjala nekaj podobnega. Neznanec v njeni spalnici, sredi noči. In poleg vsega je še zunaj divjala neverjetna nevihta (no za njo je bila popolnoma neverjetna, ker nevihte nekako obožuje). Definitivno jo je tako razburilo, da ko se je odpravila ven v naravo, ni sploh opazila da je zašla proti mestu po severni cesti.
Najbrž se je zaletela skoraj v vsakega, ker tako ali tako pred očmi ni imela njih, temveč ta dogodek. Preveč je razmišljala o tem, kako za vraga je nekdo našel njeno hišo. Pa kaj so jo zasledovali? Močno je dvomila v tem, ker je bila redko v mestu in še takrat je skušala vzbujati čim manj pozornosti. Dopuščala je možnost, sicer malo pa vendar, da je bilo popolnoma naključno. Glede na to, da je neznanko prvič videla in se od nikjer pojavila v njeni hiši. Čudno pa vendar. Mora bo biti bolj varnejša (kar ji v tem trenutku, ko se zabija v ljudi res ne pomaga) in paziti na okoliš. Vse skupaj popolnoma nepotrebno, vendar se je sama tako nekako bolje počutila. Sama in ne, da celo mesto ve kje je doma. Noče imeti vsak dan nekoga na čaju in kavi, čeprav je zopet bolj poredko doma se ljudje še vedno lahko prikažejo na njenem pragu brez 'najave'. Beh, sovražila je to. Sovražila je velike skupine ljudi in misel, da bi jo vsi poznali.

Vse skupaj jo je predramilo šele na koncu severne ceste, ko se je zabila v nekega črnolasca. Lasje so ji pritegnili pozornost, ker so res bili črni črni in popolnoma ravni. Poleg tega pa še daljši, če ne celo daljši od njenih. Mogoče mu je celo zavidala in ko je takole občudovala njegove lase, se je čisto pozabila opravičiti. "Joj, oprostite." je dejala po celi minuti strmenja vanj in odmaknila pogled. Čudežno, da ni šel mimo nje kakor vsi prej (katerih se tako ali tako ni zavedala). In šele sedaj je ugotovila, da je blizu mesta. "Bog, v mestu sem." je rekla bolj na trdo in se obrnila na okoli. Ni se ravno zmenila za njegov komentar, če ga je sploh izustil. Nekako se je bolj prepustila mislim in se v glavi spraševala zakaj je zavila sem. Naredila je krog za tristo šestdeset stopinj in se zopet ustavila nekako pri teh črni vranjih laseh. "Lase bi ti ukradla, če bi si jih le dalo." je pripomnila skromno in se le kratko nasmehnila. Nekako ni mogla ravno veliko razbrati z njegovega obraza, vsekakor pa se ji trenutno ni zdel grozeč. Čeprav previdnost ni nikoli odveč..