Lenderdt Minniejev trg

Castalia je, še vedno ovita v rdečo meglico besa stopila ven iz krčme. Če bi ljudje videli avre, bi bila njena sedaj krvavo rdeča, besna. Ni mogla verjeti, da lahko bolečina njenega prijatelja tako prizadene tudi njo. Seveda, vedno je bila pripravljena zelo sočustvovati s bližnjimi, a vseeno je bilo nenavadno, da jo je tako razjezila neka ženska. Čeprav, če pomisli z druge plati; Njen prijatelj je iz silne ljubezni do Amerys, kot naj bi bilo ime tisti prostitutki, naredil samomor. Če bi jo sedaj srečala, je ostro in zlobno pomislila Cas. V njeni naravi so bili burni, veliko preburni odzivi in nemalokrat je že zagrešila kakšno stvar, zaradi katere se je potem kesala iz čistega besa. Obvladovanje v takih primerih ni prišlo v poštev, saj se Cas zaradi let, preživetih na ulici ni naučila popustljivosti in pomirjanja. Še bolj je stisnila ročaj kratkega, a zelo nevarnega bodala. Upala je, da ji bo tisti 'angelček' prekrižal pot, saj se že dolgo ni bojevala v pravem boju. Čez nekaj časa je rdečelaska ugotovila, da je zašla v bolj neobljuden in neprijazen del Elementalisa. A Lenderdt Minniejev trg je Castalia zaradi temačnosti in samote oboževala. Njene noge so vajene spolzkega tlaka brez težav hodile po cesti in kmalu se je znašla na propadajočem trgu. Tiho je stopila k vodnjaku in se usedla na njegov rob. Ni je zanimalo, ali je vodnjak čist ali ne. Kaj na tem svetu je bilo tisti trenutek manj pomembno od tega?!

Ni vedela koliko časa je sedela in gledala v temo, a ko je zaslišala šume, je v trenutku skočila z vodnjaka in se ozrla po okolici. Videla ni ničesar, a bila je pripravljena na boj. Bodisi elementarni, bodisi telesni. Tistega, ki se ji bliža čaka presenečenje. Neprijetno˙.

((Amerys))

Amerys se je lagodno sprehajala po trgu in se sama pri sebi smejala. Danes je ravno osvojila precej bogataškega moškega in misel, da bo jutri že njegov smisel življenja in živa svetinja, jo je navdajala z zmagoslavjem. Mogoče resnično ni čutila. Po mestu se je namreč razvedelo, da se je Dietmar, njen zadnji ljubimec, obesil v svoji kamri, potem ko ga je pustila. Ambiciozen mladec je bil, in po svoje povedano, prav privlačen. Ampak kaj, ko je gledal že sto let naprej, videl jo je že v beli obleki, videl jo je v podobi idealne žene, tiste, ki ga bo zvesto ljubila, ki bo v svojem naročju čez leto ali dve že zibala dva majhna otročička in videl jo je kot nek neposrečen ideal. To pa Amerys van der Tannerin ni bila. Nikakor. Nikdar. Njej pač nihče ni bil dorasel, tudi mlad, mišičast in prijazen pomočnik v Domu Elementov ne.

Ko je dospela do trga, se je z očmi ustavila na vodnjaku, na katerem je sedelo neko dekle. Od sebe je kar odsevala negativno energijo, katero je ona kot pripadnica teme še prej začutila. Morda zaradi Dietmarja? Bil je kar precej znan po mestu in priljubljen, poleg tega pa še dober basist. In morala je priznati, bil je tudi dober ljubimec. Ampak on je bil zdaj preteklost, eden izmed naivnih ljudi, ki so ji nasedli in (pač) klavrno končali. Saj ga nisem prosila, naj se obesi! Zamahnila je z roko in se prislonila na fontano, ki je melodično žuborela. Potrebujem malo počitka...