Zrak

Ime in priimek: Tronir Glacies

Starost: 21

Značaj:
Na obrazu tega mladeniča velikokrat vlada vsaj nasmešek, če ne že širok nasmeh. Vedno ga lahko najdete nasmejanega obraza v želji, da bi le tega nadel tudi ljudem okrog njega. Včasih je s svojo radostjo in trmo lahko že skorajda vsiljiv toda kaj, ko je malo takšnih, ki bi se njegovemu veselju lahko uprli. Pa naj si mislijo o njem, da je otročji ali pa sem jim zdi smešen.
Toda tudi takšen veseljak ima svojo temno stran kakor jo ima tudi luna. Kakor tipičen mladi moški je namreč zelo trmast in premnogo krat vztraja pri svojem samo zato, ker gre za njegovo mišljenje. Tudi jeza mu ni povsem tuja in tisti, ki so jo lahko občutili, so si jo vsekakor zapomnili. Prav tako pa ne smem pozabiti, da se ta mladi mož včasih spozabi in ne obnaša prav nič po bontonu.

Videz:
Tronir je visoke in mišičaste postave, prava omara. Njegovi lasje in brada so nekaj, s čemer ta mladenič nadvse rad eksperimentira. Trenutno je namreč glava pobriti, toda ob straneh kraljujejo vse tja do vzporedno z začetkom ustnicah po bradi zalizci. Vendar kdo ve, kaj ga bo kasneje prijelo in kakšno neumnost bo spet ušpičil?

Preteklost:
Že davno je tega, ko se je rodil Tronir, potomec družine Glacies. 21 let, če smo natančnejši. Takrat, v tisti časih, je bilo vse videti izgubljeno in otroci so bili ena izmed redkih žarkov upanja o boljši prihodnosti.
Toda na obzorju se je pojavilo novo upanje – med ljudmi so se pričele širiti govorice, da naj bi nekje obstajalo mesto, ki je nekaj posebnimi celo med posebnimi. Tamkaj naj bi se dogajale čudne reči. Vendar ne čudne v slabem smislu temveč v dobrem. Ker slabše ne bi moralo biti se je družina Glacies, oče, mati in sin, odpravila s trebuhom za kruhom. Vse nepotrebno imetje so prodali v upanju, da jih čaka tamkaj svetla prihodnost.
Kakor mnogo drugih so si sprva kupili skromno posest, ki so jih lahko pravili dom. Kamin je zmeraj grel ter zbliževal družino, ko se je v večerih spokojno pogovarjali in smejala. Leta so tekla, nove generacije so prihajale, stare odraščale in najstarejše odhajale s tega sveta. Večji dohodki so omogočili med drugim tudi več imetje in večji dom ter napredovanje po družbeni lestvici dokler se jim ni uspelo prebiti iz dna do »zlate« sredine. Tronirju ni nikoli ničesar manjkalo in starša sta raje sebi kaj odtrgala kakor, da bi njun sin živel v pomanjkanju. Vendar to ni pomenilo, da sta bila do njega milostna. Ne, že zgodaj sta ga seznanila z kruto realnostjo trdega življenja in ga v takšnem delavskemu duhu tudi vzgajala. Oče, krotilec ognjenega elementa, je potomca večkrat vzel s seboj v kovačijo ter mu kazal kako je potrebno kovati. Mati, ki je posedovala moč zemlje, pa je bila tista, ki je sina učila miroljubnosti, pametnega in treznega razmišljanja. Ravno na sprehodih z materjo je Tronir spoznal kateri element je tisti, ki biva znotraj njega. Oči so otroku namreč bežale proti nedotakljivemu nebu, ki se je zdelo tako blizu a vendarle tako zelo daleč. Nevihte so ga fascinirale, saj ga je bliskanje spominjalo na udrihanje kladiva po razbeljenem železu medtem, ko so ga oblaki vsemogočih oblik spominjali na ... vsemogoče.
Sedaj, ko je mladenič dovolj star, je prišlo do odločitve, da kakor odrasla ptica odleti iz domačega gnezda ter si nekje postavi svoj domek.

Ime in priimek: Arianne Cassatry

Starost: 20 let

Značaj: Ljubezniva osebica z večnim nasmehom. Njene oči dokazujejo njen nasmeh, njen obraz pa kup idej. Tista, ki še zunaj ustvarja v zemljo ali sestavlja kipe. Poskočna ljubiteljica glasbe. Arianne. V glavi pleše z vetrom in poskakuje po oblakih. Kakor večen otrok. Bolj težko jo pripraviš do jeze, če pa že, potiho sikne in odide. Pa vendar to ni edina možnost njene jeze. Njen bes se spremeni v ubijalski tornado, ki lahko naredi pošteno škodo. Pošteno se postavi v bran svoji samozavesti pa daje krila. Ima pošteno srce in je vedno radovedna, rada pa tudi kdaj nagaja. Kot smo rekli: večen otrok.

Videz: Dolgi svetli lasje odbijajo sončno svetlobo dneva. Njen mil in ljubek obraz izgleda izredno nedolžno. Nežne ustnice, ki redko nosijo ličilo in popolne oči nebeško modre barve. Dolge trepalnice in šibke obrvi. Ljubke visoke ličnice polepšajo obraz in ga naredijo polnega. Skoraj labodji vrat se nadaljuje v srednje visoko telo, iz katerega se vijeta dve nežni roki. Prsti so negovani in prav tako nohti. Vitko telo nosita dve kar dolgi nogi, ki sta skoraj brez prask. Ari ali pa tudi Ar najraje nosi svetle, nežne in lahke tunike, ki ljubko valovijo v svežem vetru. Uživa, če je bosa, vendar vseeno nosi kakšne svetle čevlje. Nemalokrat si doma na glavo posadi živahen cvetlični venec, ki poživi njeno podobo.

Preteklost: Mala družinica je nekoč srečno prebivala v velikem mestu elementov. Življenje je bilo milostno in mirno. Oče, mama in malo bitjece imenovano Arianne. Ljubezen in veselje sta vladali v družini in vsi so bili srečni. Hiša je bila majhna, vendar ji ni nič manjkalo. Otroška zibelka je stala ob velikem oknu, ki je gledalo na vzhod. Mlado dete je vsak dan opazovalo čar sonca, ki se je dvigal visoko na moder pašnik belih, razposajenih ovac. Oblakov. Kasneje, ko so malemu dekletcu zrasli lasje in telo, je namesto zibelke tam stala postelja prekrita z nežno tkanino, na kateri je punčka spala. Ljubila je, da je bilo okno odprto, da se je lahko lovila z vetrom. Ko se na nebu pojavili temni oblaki je opazovala uboga drevesa, ki jih je močan veter ruval iz tal in jih majal sem ter tja. Pogledovala je na velike šope trave, s katerimi so se igrali sunki vetra in se zaganjali vanjo. Pa vseeno je vzljubila veter in tudi zrak. Imela jih je 10, ko ji je zlata doba minila. Oče ji je hudo zbolel, in mama je vsak dan jokala in molila, da bi ozdravel, vendar njene prošnje niso prinesle milosti zanj. Ar je nemočno opazovala, kako ji je preljubi očka umiral na domači postelji. Zajokala je skupaj z mamo in jokala kar nekaj dni. Prenehala je jesti in se smehljati. Minilo je dolgo časa, ko sta se z mamo pobrali s tal in poskušali zopet zaživeti življenje. Delno jima je uspelo, le praznina v njunem srcu je ostala. Pri osemnajstih je Ar pogumno zaživela na svojem. Mamo je nekaj časa obiskovala redno, potem pa so se obiski redčili. Osamosvojila se je in zaživela svoje življenje.

Ime in priimek: Nathaniel Tonkins

Starost: 17

Značaj:
Nathaniel Tonkins je precej mirna oseba, vsaj večino časa. Iz veselega v jezno razpoloženje ga je precej lahko spreobrniti, zato lahko rečemo da je njegova osebnost precej raznolika, izključena pa niso niti razpoloženjska nihanja. Kar pa še ne pomeni da je slaba oseba, saj v večini rad pomaga ljudem, razen izjem ki si tega ne zaslužijo.
Ponavadi njegov obraz krasi nasmešek ki ga je težko izbiti iz obraza, saj je Nathaniel precej pozitivna in nagajiva oseba. Včasih celo preveč.
Kot pa je bilo omenjeno že zgoraj se v njem skriva tudi temna stran, ki na čase rada pogleda na plan, zato lahko rečemo da se z njim ni za »igrat«.

Videz:
Nathaniel je precej visok fant, ki šteje le rosnih 17 let. Večina ljudi mu ne bi pripisala tako malo let, saj je njegovo obnašanje in vedenje enako starejšemu človeku, pa čeprav njegov obraz sestavljajo mehke in mladostne poteze.
Če bi ga na hitro ošinili bi opazili krepkega ter mišičastega fanta na katerem izstopajo njegovi svetli lasje, ki mu segajo do ramen, ter svetleče se modre oči ob pogledu na katere se ti zdi, kot bi te gledale naravnost v dušo.
Najraje si nadene svetla oblačila najrazličnejših barv, ki še le dodatno popestrijo njegov zanimiv videz. Vedno pa nosi tudi ogrlico, na kateri so različni talismani in simboli.

Preteklost:
Nathaniel se je rodil v premožni družini mami Lilith in očetu Scottu. Živeli so kot srečna družina na obrobju visoko rastočega gozda, v veliki graščini. V otroštvu ni imel veliko prijateljev, saj so živeli skoraj odmaknjeno od sveta, kar je še pospešilo njegovo zanimanje za naravo, okolje… Starša mu nista veliko povedala o elementih ki so sestavljali njihov svet, saj sta svoje darove držala za sebe. Do nekega dne, ko sta njegova starša skrivnostno izginila, za njega pa je začela skrbeti njegova babica Lorelai. Prav ona mu je veliko pripovedovala o elementih in daru ki ga nosi v sebi. Počasi je začel razvijati čute in čez čas je ugotovil da lahko obvladuje element zraka, kot tudi njegova babica.

Ime in priimek:Rheia Close

Starost:19

Značaj:Zaradi kratkega a napetega in zanimivega življenja se je Rheina osebnost močno spreminjala. Na koncu pa je postala samostjono dekle s prav posebnim značajem. Rheia je več kot samo lepotica, saj je dobrega srca in rada pomaga. Njena najboljša značilnost pa je ta, da je zelo radovedna, rada raziskuje, spoznava nove ljudi, kraje, stvari...Nikoli ji ne zmanjka domišljije, je zelo kreativna. Njen čudovit, nežen glas prevzame tudi najresnejše in zdolgočasene ljudi. Zelo rada poje in se sprehaja, ponavadi počne kar oboje skupaj. Zna pa biti tudi trmasta in včasih neodločna. Je skrbna in nikoli ji ni dolgčas. Sama pravi, da si je končno ustvarila čudovito življenje in bo živela dokler jo ne prekrije tema.

Videz:Rheia je trnutno v najlepših letih. Njena koža je gladka, nežna, svetla in brezhibna. Lasje ji segajo skoraj do bokov, so valoviti in temno rjavi. Ima rjave oči in prikupen nasmeh ter s tem očara prav vse moške okoli sebe. Njen pogled je lahko prijazen ali pa jezen. Z jeznim pogledom, da vedeti, da ljudje deležni tega pogleda niso dobrodošli v njeni družbi. Na hrbtu ima 20cm dolgo brazgotino, ki jo je dobila zaradi posebnega dogodka v preteklosti z njo se ne obremenjuje in se raje posevač svojim lepšim delom telesa. Njena postava je vitka in visoka a ne ve po kom jo je podedovala, saj njeni člani družine sploh niso taki. Nosi obleke, ki ponavadi segajo do tal, oblači pa se v svetlo barvo kadar je dobre in sveže volje, v temno pa kadar ji je kaj znova zagrenilo dan.


Preteklost:Rheia se je pred 19 leti januarja na mrzlo, zmisko in zasneženo noč rodila očetu Isacu in mami Pandori. Rodila se je v stari hiši, kateri lastniki so lastili gostilno v pritličju. Njuna starša sta bila revna popotnika, ki sta služila hrano s petjem in igranjem na lutnjo po ulicah. Ko je njena mama prvič zanosila se ji je rodil brat Ford, ki je sedaj star 27 let, takoj za njim pa se je rodila še sestra Laurel. Skupaj so potovali, in služili nekaj denarja. Ko je čez pet let težkega življenja njena mati zanosila z njo je prišlo, do strašne bitke, kmetje so se uprli višjemu sloju, sežigali so mesta in umrlo je veliko ljudi. Družinica je takrat bila ravno v majhnem in mirnem mestecu Zumbie, dokler ni neke jesenske noči prišlo do požiga tudi tu, ljudje so bežali in se v grozni noči porazgubili, oče in brat takrat star 8 let sta bežala skupaj z mamo in Laurel, ki je imela 6 let, ob napornem bežanju in gneči v malem mestecu sta mati Laurel nekoliko zaostali, oče in Ford pa sta tekla naprej in se počasi izgubljala v daljavi. Za dekleti pa je bilo prepozno da bi bežali še naprej, zato sta se skrili. Preživeli sta noč v zapuščeni ulici. Ko je bilo bitke konec sta se odločili, da bosta poiskali Isaca in Forda, minla sta dva meseca iskanja, ko je pozno popoldne mati dobila popadke, ker sta bile na cesti sredi snežnega viharja sta morali najti zatočišče in na koncu prišli v to gostilno. Rodila se je Rheia. Po letu in pol življenja pri teh ljudeh so znova začele z iskanjem. 5 let iskanja se je končno izplačalo našle so očeta in brata nekje daleč na severu, skupaj so potovali naprej in živeli srečno življenje. Laurel je pri 15 letih našla delo v gostilni, Ford je imel odličen glas za petje in našel je službo v gledališču. Takrat so dobili nekaj denarja in se nastanili v mestu Barne v majhni dvoprostorni hišici. Rheia se je nekega dne, ko je bila stara deset let igrala zunaj na trati, dokler nista prišla dva človeka z brkami in jo ukradla. Peljala sta jo nedaleč stran nekam v skladišče, z njo sta ravnala kot s sužnejm, upirala se jima je zato je bila tepena, vsak dan sta jo bičala po hrbtu in ji pulila lase, na srečo je po mesecu izginotja, našla izhod in jima ušla, našla je celo svojo družino. Po pretresljivi zgodbi so se izselili iz tega mesta in se naselili v vasi brez imena. Rheia je bila stara 12 let, ko je odkrila da ima nekakšno moč, ki je starši niso imeli, nekaj časa so mislili, da se jima je rodil čudežni otrok. Ko je sama končno odrkila, da lahko obvlata nek element in, da ni čudežno dekle, se je odločila, da najde še druge ljudi podobne njej, našla jih je blizu njihove domače vasi ter se tja tudi preselila. In od sedaj naprej živi v kraju Elementalis.

Ime in priimek: Jinx

Starost: 24 let

Značaj: Jinxin značaj je utelešenje vseh značilnosti elementa, ki ga obvladuje. Nikoli pri miru, vedno razposajena in nemalokrat izjemno vihrava. Ponavadi je boleče odkrita in pove kar si misli, brez da bi pomislila preden odpre usta. Nikogar ne prizadene namenoma, saj njeni komentarji in opazke niso mišljene kot zlobne ali nesramne, ampak so zgolj to – opazke in komentarji. Jasno kot gorska sapica ji je, da ni nihče popoln (vključno z njo samo seveda) in ravno zato je vsak človek čudovit in nekaj posebnega. Razjeziti in užaliti je ni težko in takrat ponavadi blekne kar prvo stvar, ki ji pade na pamet, saj je čisto preveč temperamentna. Kasneje se sicer zaveda, da bi lahko ravnala drugače, ampak življenje živi polno in brez obžalovanj. Ker je večni optimist in rahlo naivna, v vsakem vidi samo najboljše, zato se hitro opeče. Srce nosi na dlani, ljubi svobodo in nič ni lepšega kot jutranja kava in nekaj čokoladnega nekje pod milim nebom. Kot večina pripadnikov Zraka, tudi Jinx ljubi vse kar je lepega, se pogosto predaja sanjarjenju in ljubi opojne arome.

Videz: Jinx ni ravno visoka za dekle svoje starosti, vendar se s tem ne obremenjuje – če hoče videti čez glave v množici, preprosto poleti. Ker je precej sloka, dolgih nog in dolgih ter tankih prstov, na prvi pogled deluje krhko, vendar temu ni tako. Lase ima zelo svetle, oči pa temno rjave in vedno žareče. Ponavadi se v njih lesketa nagajiva iskrica. Polne ustnice in izrazite ličnice pa vseeno niso tisto kar prvo pritegne poglede mimoidočih. Jinx ne mara oblačil, saj želi svoj element čutiti na svoji koži ves čas. Zato se jim je odrekla, takoj ko je dovolj obvladovala svoj element. Namesto oblačil je ovijajo meglice, ki njeno telo bolj ali manj učinkovito skrivajo pred prepovedanimi pogledi. Okrog zapestij in gležnjev se ji lesketajo številne kovinske zapestnice, ki v vetru veselo žvenketajo.

Preteklost: Jinx je na svet privekala nekega vetrovnega jutra. Rodila se je v mestu in tu ostala celo življenje, z izjemo kratkega obdobja v puberteti, ko je enostavno morala videti kako izgleda preostali svet. Oba njena starša sta pripadnika Zraka in že kmalu po rojstvu je bilo jasno, da z Jinx ni nič drugače. Njeno otroštvo in tudi kasnejše življenje je bilo čudovito, srečno in ljubeče. Nobene posebne tragedije, drame ali temačne skrivnosti, ki bi jo morala varovati. Obvladovanje elementa ji je šlo vedno odlično od rok. Kmalu je bilo jasno, da Jinx in Zrak nista zgolj obvladovalka in element, ampak da resnično zaživita šele drug skozi drugega. To pa je bil tudi glavni razlog, da je pred enim letom postala Gospodarica Zraka. K sreči pa bi Jinx za pripadnike Zraka tako ali tako naredila praktično karkoli, za dobrobit mesta pa samo malenkost manj, tako da se je vse izšlo naravnost čudovito.

Ime in priimek: Cassiopeia Lioneli

Starost: 18 zim

Značaj: Na Cassiinem obrazu večinoma prevladuje vihrav nasmešek, pri katerem se ji iskrijo oči. Je zelo ustvarjalna, že od malih nog rada izdeluje podobe iz blata, rada dekorira jedi in riše po kamnih. Kadar se česa loti je malo kaj odvrne od tega in pri tem je zelo temeljita. Njena domišljija je zelo bujna. Ob jutranji rosi ji srce zaigra, še posebej ji je lepo, ko se sončni žarki ujamejo v kakšno kapljico in se voda tako poigra s svetlobo. Vesela je kadar vidi sokola ali orla svobodno letati v višavah in takrat pomisli kako lepo bi bilo, če bi tudi ona lahko tako letela. Rada ima dolge sprehode v naravi, katero obožuje. Če najde seme kakšne rastline, ga z veseljem posadi nekje na varnem. In zaradi svojih idej, ki jih večinoma uresničuje je postala še bolj vzdržljiva in vztrajna po skoraj vseh merilih. Na svojih podvigih se obnaša pogumno in ima močno voljo. Odloča se lahko zelo nepremišljeno in vihravo, čeprav zna biti tudi odgovorna glede nekaterih stvari. Mati je vedno pravila, da se brezglavo in neumno spušča v razne pustolovščine in da upa da bo premišljenost in modrost prišla z leti. Cass uživa v svobodnem odločanju in svobodi sami. Kadar je vetrovno rada odide na prostrane travnike, kjer samo stoji in pusti vetru, da ji razmrši lase. Rada gleda oblake in opazuje zanimive oblike, ki jih ustvarja narava. Rada tudi plava pod vodo. Veliko je vadila in sapo lahko zadržuje zelo dolgo. Kadar plava pod vodo, se počuti kakor da pride v drugi svet in mirnost vode jo navdaja z radostjo. Kadar tako plava ali se prepusti vetru se počuti svobodno in neodvisno od vsega. Na splošno je zelo prilagodljiva, v družbi ali glede drugih reči. Tako, da doma skoraj vsako dovolj toplo noč prespi na vejah dreves, ki rastejo blizu okna njene sobe. Do ljudi, rastlin in živali je zelo sočutna, toda do ljudi, je lahko zelo neizprosna. Običajno odpusti hitro, odvisno je kako presodi po svojih lastnih merilih. Rada se oblači v tunike, hlače, srajce in majice, obleko obleče bolj poredko čeprav jo velikokrat mora že zaradi neopaznosti, njena obutev pa so vsakdanji vzdržljivi usnjeni škornji ali poleti sandali na paske. Najraje se oblači v zeleno, modro, belo, toplo rjavo in pogosto tudi črno ali srebrno(za posebne priložnosti) barvo. Poleg narave ljubi tudi živali, čeprav ni prav navdušena nad pajki in drugimi gomazečimi in pikajočimi žuželkami. Rada gleda sončne vzhode, pa tudi zahode, ponoči pa s svoje veje rada gleda skrivnostno luno. Tudi sam je kdaj pa kdaj skrivnostna. Pred nekaj leti je našla majhno zapuščeno rdečerjavo kuno, ki ji dela družbo, kamor koli gre. Ob zimskih nevihtnih dnevih ob soju sveče prebira poučne, zabavne ali bojevniške knjige.

Videz: Cass, ima dolge pšenične lase, ki se ji spuščajo čez pas v igrivih kodrih. Njen obraz je lepe ovalne oblike, z nežnimi polnimi ustnicami, visokimi gladkimi ličnicami in velikimi vpadljivo modrimi očmi. Za dekle je dokaj visoka in ima vitko, elegantno postavo. Lase ima običajno spuščene, v močni vročini, pa si jih neurejeno in ohlapno spne na temenu. Ko je bila mlajša, je rada nosila, dve krasni kiti, ki sta ji uokvirili obraz. Še kot starejša, si občasno naredi dolgo močni kito.

Preteklost: Prelepa ženska srednjih let, po kateri je Cass dobila lepoto in še veliko dobrih lastnosti, se je potrepljala po velikem trebuhu. Sprehajala se je po zasneženem vrtu in v kristalčke ledu so se ujemali žarki zahajajočega sonca. Pomislila je na nerojenega otroka, ki naj bi se na veliko srečo rodil v pozni pomladi, s soncem. Njen prejšnji otrok, njen sinček, je komaj rojen umrl zaradi mrzle jesenske nevihte. Toda kar naenkrat jo je popadla sunkovita topa bolečina, vedela je, da so to popadki. Bil je še sneg, ni se smela še roditi, prezgodaj je bilo. Zgrabila se je za trebuh in se oprijela najbližje veje mogočne platane. »Mati!« takoj je k njej prihitela njena najstarejša hči in ji pomagala v toplo hišo. Prihitel je njen dragi mož in ji pomagal do spalnice. Trije sinovi so zagrnili zavese in prižgali sveče, ki so na mater metale nejasne sence. Porod je bil težek, in vlekel se je pozno v noč. Erijani (materi) so se po čelu vlekle potne sage in žile na zapestjih in obrazu so izstopale zaradi napora. Medtem, ko so se sinovi odpravili postoriti druga dela namesto matere in očeta, sta Erijanin mož Meadhros in najstarejša hči Angelica ostala ob njej vso dolgo in naporno noč. Bila je polna luna in veter se je z vso močjo zaganjal v velika okna. Ob pol noči so sveče počasi pregorele, zato je Angelica odprla zavese, da je srebrna mesečina obsijala mesto poroda. Nato so čez zasnežene gore posijali prvi sončni žarek in s poslednjim krikom je prišel otrok na svet, obsijan s prvimi zlatimi sončnimi žarki. Erijana je skozi okno pogledala trato, sneg se je čez noč stalil in sedaj s bili vidni prvi zvončki in druge vesele spomladanske cvetice in njih majhni popki. Rosa se je svetlikala na zeleni travi in novorojenka je zajokala. »Poimenovala te bom Cassiopeia«.

»Cassiopeia, če v tem trenutku ne prideš na kosilo, boš ostala še brez večerje« Se je Erijana obupano in jezno drla skozi vrata. Čez nekaj trenutkov tišine se je iz velikanske platane izločila majhna suhcena postava. Ko je Cassi prišla bliže je mama zajela sapo. »Le kaj si počela!«, je bila mati zgrožena. Cass je pred njo stala v raztrganih blatnih in mokrih oblačilih, iz katerih je še kapljalo.
Kari, najmlajši iz med sinov se ji je glasno posmehoval, da je njena lica obarvala rdečica, ki se je pri njej pogosto prikazala, Fael je zmajeval z glavo in najstarejši sin Fowey jo je utrujeno pogledal. Bila je tako osramočena.
Ko je dopolnila sedem let ji je mati skupaj z očetom razkrila skrivnosti elementov. Bila je edina v družini poleg matere, ki se ji je počasi razvijal element zraka, medtem, ko je imel oče element ognja, Kari in Fowey prav tako, Faelu se je razvijal element vode in Angelici pa zemlje.

Ime in priimek: Lenay Lee

Starost: 21

Značaj: Malce naivna, nagajiva in preponosna Lyn se večino časa skriva za svojo čipkasto pahljačo, kar jo na prvi pogled naredi precej sramežljivo in krhko. Kdo bi si mislil, da se za vsemi ženskimi čari in bliščem skriva prava neustrašna bojevnica, njena pahljača pa je že skoraj smrtonosno orožje, ali vsaj pripomoček za nagajanje. Lenay namreč z veseljem izkoristi vsako priložnost in upravlja z zrakom ter občasno kakšni mimoidoči žrtvi izmakne kakšen predmet. Seveda, ga potem vrne z nasmehom in že obrabljenim stavkom: 'Nekaj vam je padlo' in tako je spoznala tudi že kar nekaj lušnih fantov.

Videz: Si se že kdaj počutil, da te je nekdo popolnoma spregledal? Kot, da nimaš niti ene skrivnosti več? Potem si zagotovo srečal Lenay, visoko postavno mlado damo z očarljivim nasmeškom. Svetlolaska ima neverjetno svetle oči, ki spominjajo na odtenek modre, zelene, malce sive in celo rumene. Barvna kombinacija te zadane kot strela z jasnega, ko se te čudovite oči uperijo vate.



Preteklost: Kako začutiti neznano. To je bilo vprašanje, ki se je mnogokrat pojavilo pri upravljavcih zraka, še posebej pri nekaterih rodbinah. Družina Lee se je že stoletja ukvarjala s tem elementom, saj so razvili prav posebno tehniko, ki se je iz roda v rod prenašala preko generacij. Seveda so bile družine zelo velike, saj vsi otroci niso znali upravljati z zrakom, dediščina pa se je lahko prenesla le v prave roke, saj je bil za tehniko nujen veter. Leneyina mama je umrla pri porodu in vsi so se bali, da je z njo umrla tudi nadvse pomembna starodavna dediščina. Dokler Lyn ni dopolnila 7 let in z vetrom prevrnila ter razbila zelo dragoceno vazo, niso vedeli, da je tudi ona upravljavka zraka. Vsi so bili presrečni in so čisto pozabili na vse dragocenosti, ki so zaradi začetniških sapic vetra obležale v črepinjah. Lenay pa se je morala vsega naučiti iz zvitkov ter je zato potrebovala kar nekaj časa, da je vsaj malo obvladala zrak okoli sebe. Kmalu je začela malce premikati predmete, poskakovati po zraku, pa čeprav le za trenutek in pri 17ih letih se je spravila na dediščino. Zvitek je bil zelo krhek, zato si je vsebino v čim hitrejšem času vtisnila v spomin in jo, kakor pravi, še malce izboljšala. Tehnika je potrebovala izjemno koncentracijo, Lyn pa si je ob vadbi nadela pretvezo čez oči in le dihala. Kmalu je z vibracijami zraka, ki so nastale, ko se je lahkoten vetrič odbijal od ovir, ob sebi začutila predmete, ljudi in celotne prostore. Vsak dan je napredovala in končno prišla do spoštovane stopnje upravljanja posebne tehnike zraka.

Ime in priimek: Sandor Raiden

Starost: 25

Značaj:
Svoboda je smisel njegovega lahkotnega pogleda na življenje. Dokler lahko gre kamorkoli hoče, pove svoje iskreno mnenje, počne kar si želi in vse svoje imetje spravi v majhno bisago, mu je vse ostalo postranskega pomena. Ni ga strah novosti in ker na neuspehe ne gleda kot na osebne poraze, je vedno pripravljen na nove podvige. Rad je v družbi in tudi družba je rada z njim, saj je zabaven sogovorec, poln idej, med katerimi se včasih celo najde kakšna pametna, neprestano se šali, pametuje in razglablja, najraje od vsega pa pripoveduje zgodbe, ki jih je slišal, doživel ali si jih izmislil tekom svojega življenja. Lažnivcev ne mara, saj jim hitro nasede, svojim letom primerno je predrzen ter brez mere pri alkoholu. Pijan hitro postane glasen, neukrotljiv bedak, ki ga je otročje lahko izkoristiti ali pripraviti do norih dejanj.

Videz:
Vandranje po svetu ter dolgoletno, še vedno trajajoče urjenje v mečevanju in lokostrelstvu so mu utrdila visoko telo ter mu pridelala močne roke in ramena, kožo kot strojeno usnje na dlaneh ter nešteto manjših in nekaj večjih poškodb- modrice, ureznine, praske, brazgotine, nič resnejšega. Ima kratke lase neizrazito rjave barve, ki si jih skrajša takoj, ko mu prvi pramen začne siliti čez oči. Sandorjeva izrazita obrazna mimika se med govorjenjem nenehno spreminja in zabavno je opazovati, na koliko različnih načinov se je sposoben nasmehniti. Toda ko v roke prime meč ali napne tetivo loka, vsa živahnost izgine, kot bi mu obrazne poteze prekrilo jeklo in jih izostrilo. Do izraza lahko končno pride trmasta brada ter goste obrvi, ki se mrščijo nad sivkastimi očmi.
Odkar se je za silo ustalil, se je namesto v ščitnike in oklep začel oblačiti v udobnejša oblačila, večinoma so to preprosta ogrinjala, lanene hlače in kratke prepasane tunike nevpadljivih barv. Trpežnim usnjenim škornjem in nošnji orožja se še ni pripravljen odpovedati in tako ima pri sebi vedno vsaj nož, če že ne vlači s sabo kar meča ali loka s tulom puščic.



Preteklost:
V velikem mestu na zahodu se je rodil kot pankrt najmlajše gostilničarjeve hčerke in poveljnika straže, ki je imel preveč nezakonskih mulcev, da bi se mu ljubilo ubadati s katerikolim od njih. Vzgajali so ga vsi po malem- kuharji, pijanci, kmetice, klativitezi, ulični zmikavti. Prav v družbi slednjih je prvič odkril svojo sposobnost poigravanja z vetrom, ki jo je med klatenjem po ulicah pridno izrabljal predvsem za dvigovanje kril mimoidočih deklet.
Njegov ostareli gospod oče je nekega dne kanil prešteti ves svoj naraščaj, tako zakonski kot nezakonski, ter ugotovil, da je Sandor njegov edini preživeli moški potomec. Negodovanju svoje prave žene in kopice hčerk navkljub je takrat štirinajstletnega pankrtskega sina dal privleči na dvor, ga objel, poljubil in posinovil, predstavil velikašem in naročil orožmojstru, naj začne z urjenjem. A če se očetu prvih deset in še nekaj let ni ljubilo ubadati s Sandorjem, se zdaj Sandorju ni ljubilo ubadati z očetom. Raje je lovil spletične po parku in popival s konjarji, kot obiskoval pouk ali zasedanja sveta mestne straže. Edino na ure mečevanja in lokostrelstva je redno hodil ter vadil in vadil kot obseden.
Svoje čudne moči ni nikdar pozabil, a kaj ko je ni znal krotiti. Mogoče je bila želja po izpopolnitvi razlog, mogoče je bila izgovor, da se je dvajsetleten odločil zapustiti rodno mesto. S poslavljanjem si ni dal več kot dan opravka. Smrt je k očetu prišla nekaj dni pred novico o sinovem odhodu, mačeha in polsestre pa so jadikovale šele naslednje jutro, ko so spoznale, da je pankrt s seboj odpeljal najboljšega konja, zajeten kup zlata ter pokojnikov dragoceni meč. Naslednja leta se je Sandor klatil po deželi, v krčmah s pripovedovanjem zgodb zabaval goste, očetov priimek izkoriščal za udobje gradov, mimo katerih je jezdil, se uril z mečem in lokom ter oprezal za kom, ki bi mu znal povedati karkoli o njegovem zakrnelem daru.
Pripetija o njegovem prihodu v Elementaris je precej neumna. Od mimoidočega kmetavzarja je po smešno nizki ceni odkupil dobrega jahanca, namenjenega za zakol, saj naj bi bil, po kmetovem zatrjevanju, prejšnji lastnik coprnik. Mirno in brez izgredov je Sandor odjahal do najbližje krčme, spil preveč vina, se opravil na nočno ježo in zaspal v sedlu. Prebudil se je z glavobolom, objemajoč konjev vrat, v najbolj nenavadnem kraju, kar jih je videl in čutil. In videl jih je veliko, čutil pa še nobenega. Mesto ga je tako prevzelo, da se je odločil dlje pomuditi v njem, a več majhnih skrivnosti kot odkrije, bolj se mu svita, kje se je v resnici znašel ter kako neuk je v svojem igračkanju z vetrom.