Skrivni izvir

Mirno? Da. Všečno? Da. Voda? Da. Vse to na tem majhnem prostorčku. Najbrž še eden izmed tistih, ki jo je neizmirno pomirjal in kjer je vedno uživala. Lahko je meditirala tukaj. Nekako je bil ta prostorček še bolj osamljen kakor jezero. No.. recimo. Vedno je uživala v naravi, čeprav je bila hoja naporna, ali ne. Vseeno ji je bilo za hojo, skale, morebitne ureznine (ponavadi je hodila bosa) po nogah in mogoče še kje drugje. Narava je bila velikokrat zaraščena - no vsaj tam kjer je ponavadi hodila.
Dolga pot od njenega doma, se je vila skozi gozd, vse do skrivnega izvira. Potočkov izvir ni bil nikoli nikomur jasen. Mogoče komu staremu, vodnemu uporabniku, pa še to je najbrž le predvideval. In ta mističnost v katero je potoček ovit, ga dela prijetno skrivnostnega. Na skalo, pokrito z mahom se je nežno usedla v smeri vode. Prepustila se je tišini in napol meditirala. No vse dokler ni zaslišala pridušenih korakov..

[anyone.. kdorkoli ima pač čas.. če ga ima =)]

[u bistvu ga nimam, sam mi sede mau pisat ]

Bil je prečudovit dan in Leanne ni mogla zdržati, da se ne bi po svoji stari dobri navadi odpravila raziskovat okolice Elementalisa. Toda tokrat je v neprehodne goščave ni vlekla le želja po miru, tišini in prelepi naravi, temveč še nekaj drugega - bila je trdno odločena, da se bo naučila upravljati z rastlinami in da bo nekega dne v tem vsaj tako dobra, kot je bil gospodar Zemlje. A da bi lahko vadila, je potrebovala miren in tih kraj, opazila pa je že tudi, da ji vaja vzame precej manj truda, kadar je v bližini vode. Tako se je odločila, da obišče skrivni izvir, ki ga je nekoč odkrila povsem po pomoti, ko bi se v neprehodni goščavi skoraj izgubila. Leanne je bila s svojim napredkom zaenkrat kar zadovoljna - naučila se je že, kako ozdraviti venečo rastlino ter izboljšati njeno rast, zdaj pa se je nameravala vaditi v tem, kako iz zemlje ustvariti cvetlico po lastni izbiri. V želji, da bi čimprej začela, je pospešila korak, in se tako kmalu znašla ob izviru... kjer pa ni bila sama.

Tik ob vodi je sedelo dekle z dolgimi valovitimi lasmi in videti je bilo, kot da meditira. Leanne se je že hotela obrniti in čimbolj tiho odpraviti stran, da je ne bi motila, a zdelo se ji je, da jo je dekle že slišalo.

"Oprosti, da sem te zmotila," je zato rekla tiho in se ji opravičujoče nasmehnila. "Res te nisem hotela, ampak nisem vedela, da še kdo drug razen mene pozna ta izvir."

[yay me and you ^^]

Sproščena, nobenih negativnih energij, čustev. Nasmehnila se ji je, ko je pogledala, kdo je tisti 'ki je zmotil njen mir'. Prikupna rdečelaska. Če bi bila otrok, bi bila tako srčkana.. No saj je tudi sedaj. Vendar se srčkanost ponavadi uporablja za otroke. Se ji je vsaj zdelo. In njene zelene oči. Mm. Zelene oči niso bile kar tako. Imela je dober občutek, že samo ko jo je pogledala. "Je že vredu." Je rekla, ko se je popolnoma obrnila proti njej. Pomignila ji je naj se ji približa, naj sedi. Pač naj ne stoji tam, kakor da jo bo ravnokar pojedla. "Vem, kaj misliš. Vendar je očitno, da izvir poznajo. Najbrž več ljudi kakor si lahko predstavljaš." JE napol tiho govorila in gledala proti njej, sedaj proti izviru. Seveda se je na skali premaknila tako, da je bila pravokotna na oboje - njo in izvir. Nasmehnila se je izvirčku in njej. Ter sebi. "In kakšen je tvoj namen? No kakšen je bil, vse dokler nisi videla, da je tukaj še nekdo?" Je povprašala napol odsotno, ko je zrla v bleščečo se vodo. Magičen je bil. Vsaj izgled. Počutila se je odlično, kakor zmeri v naravi ali bližini vode..

Neznano dekle se je s prijaznim nasmehom na ustnicah obrnilo k njej in Leanne se je globoko oddahnila, ko je opazila, da se nikakor ne vznemirja, ker jo je zmotila pri koncentraciji. Nasprotno, videti je bilo, da je bila njene družbe celo vesela. Tudi Leanne se je dekle že na prvi pogled zdelo nadvse zanimivo - v tej goščavi jo je z razpuščenimi lasmi in bosimi nogami še najbolj spominjala na kakšno gozdno božanstvo, varuhinjo skrivnega izvira.

Sledila je njeni gesti in sedla na skalo poleg njene. "Prav imaš, morala bi vedeti, da izvir poznajo," je prikimala. "Sploh obvladovalci vode. Še jaz čutim ob njem neko posebno energijo, pa čeprav je moj element Zemlja." Ob teh besedah se je zazrla v dekletove skrivnostne rjave oči in se spraševala, kateri element obvladuje. Vodo? V to je bila skoraj prepričana, sploh glede na to, kako srečno se je nasmehnila, ko se je ozrla k izviru.

"Moj namen? Oh to je pa kar dolga zgodba," se je nasmehnila. "Ampak poskusila jo bom povedati na kratko. Veš, nadvse ljubim naravo, rastline, živali in vse, kar je povezano z njo. Zato svoje sposobnosti obvladovanja Zemlje najraje uporabljam za to, da ji lahko pomagam po svojih najboljših močeh. Tako se s svojo močjo učim na primer pomagati posušenim rastlinam ali bolnim živalim, kar pa je precej zahtevno, saj s tem ne vplivaš neposredno na zemljo, ampak na živo bitje. Danes sem se nameravala učiti, kako iz zemlje ustvariti rastlino, a to gre veliko lažje, če imaš v bližini kakšen tolmunček z vodo, zato sem se odpravila sem. No, še lažje pa je, če ti pomaga obvladovalec Vode..."

Pri tem se je zazrla globoko v dekletove oči in se ji prijazno nasmehnila - bila je skoraj prepričana, da ima prav in da je element njene nove znanke Voda. A da bi se dokončno prepričala, se je hitro sklonila k izviru, zajela iz njega pest vode in jo igraje vrgla proti dekletu, da bi videla, kaj bo naredila.

Prikupna neznanka je prisedla k njej. Seveda se je malo premaknila in ji naredila več prostora, da je lahko spodobno sedela. Mirno se je smehljala in opazovala naravo, prav tako neznano deklino poleg nje. Pogovor med njima je lepo stekel in bil je nadvse prijeten. Prikimala ji je nazaj. Najbrž res veliko ljudi ve za ta izvir. Zemlja je torej.. Nasmehnila se ji je in zopet pokimala. Razumela jo je, kaj je mislila. Voda - čuti.
"Imamo čas." Je mirno rekla in nato prisluhnila njeni pripovedi. Nadvse jo je prevzelo to, da bi potrebovala pomoč. Seveda ji je bila voljna pomagati, takoj, ko ji pove da pač obvlada vodo. Že res da ni nikoli poprej delala z človekom, ki je obvladal zemljo, tako da ji ni bilo čisto jasno kaj bo morala početi. Vendar je ni preveč skrbelo. Glede miru jo je tudi razumela. Tudi sama je ponavadi veliko raje bila na mirnem kraju, ko je trenirala svoj element. Kako, da ne bi? Čeprav se v boju najbrž več novega naučiš..
Poškropila je vodo nanjo. Res ni tega pričakovala. Najbrž jo je testirala ali nekaj. Kakorkoli, dvignila je roko predse in ujela kapljice razpršene vode skupaj v veliko kroglo - gmoto vode. Nekako je bolj lebdela v njenih rokah, kot dejansko bila. Roko je potegnila k sebi, se ji nasmehnila. "Voda, da. Če želiš ti z veseljem pomagam pri rasti rastlin. In tvojem treningu. Prav tako bo najbrž tudi meni dobro delo nekaj treninga z zemljo." Vrgla je kroglo vode nazaj v vodo. Obrisala si je roko v njeno modro obleko. "Gemina. Me veseli." Ponudila ji je roko in nasmešek. Upala na novo znanje, dogodivščino, ki bo nadvse prijetna.

Leanne je navdušeno zaploskala, ko je dekle brez večjih težav zaustavila njene kapljice, potem pa jih združila v vodno kroglo. Voda je ras zanimiv element, je pomislila, medtem ko jo je opazovala. Tako spremenljiv... včasih živahen in igriv, drugič nežen in pomirjujoč, tretjič smrtonosen in leden... Vsekakor pa ga je njena nova znanka odlično obvladala in Leanne je bila iz trenutka v trenutek bolj vesela, da jo je spoznala. Tako ji je z rade volje segla v ponujeno roko in ji podarila nadvse prijazen nasmeh. "Leanne. Tudi mene veseli, da sva se spoznali." Dekletovo ime ji je bilo zelo všeč, saj ji je delovalo malce skrivnostno in nevsakdanje, prav tako kot ona sama. Ko ji je Gemina ponudila pomoč pri treningu, je Leannine kar zažarela od sreče. "Oh, najlepša hvala, tako lepo je spoznati nekoga, s katerim lahko delim svoje navdušenje nad naravo," ji je priznala, nato pa je segla k majhnemu mošničku, ki ji je visel okoli vratu, ga snela in razprla. V njem je bilo približno dvajset drobnih semen sivomodre barve, ki so na videz še najbolj spominjali na majhne kamenčke.

"To so semena čudovite zdravilne rastline, ki se imenuje Nočni utrinek in je zelo dobra za zdravljenje ran," ji je pojasnila. Leanne je skrivnosti narave namreč rada raziskovala ne le praktično, temveč tudi teoretično, zato ji je šlo poznavanje rastlin in njihovih učinkov vsak dan bolje od rok. "Razmišljala sem, da bi enega izmed teh semen lahko posadili in potem združili moči, da bi iz njega pognala cvetlica. Tega sem se naučila od očeta in mame, ki zelo rada delata na vrtu," ji je razlagala vse bolj navdušeno. "Najprej upravljalec Zemlje ustvari v tleh idealne pogoje za rast in poseje seme, potem pa mu upravljalec vode doda ravno pravšnjo količino vode. Po tistem oba držita roke nad mestom, kjer je bilo posejano seme in združita svoji energiji. Pri tem je pomembno, da sta čimbolj harmonična in usklajena, saj potem rastlinica zraste in se razcveti skoraj v nekaj trenutkih. Si za to, da poskusiva, ali te prej še kaj zanima?"

Več kot očitno je bilo da sta obe veseli njunega s poznanstva. Kako ne, ko pa je rdečelaska tako prijazna in živahna. Leanne jo je na nekaj spominjalo, vendar ni vedela točno kaj. Vsekakor ji je ime pristajalo in jo tako še bolj izpopolnilo. Skromno se je nasmehnila. "Ni problema." Je le rekla. Gemina je tako ali tako skoraj vsakemu pomagala, pa ni bilo važno pri čem. Enostavno je takšna. zakaj ne bi pomagala, če lahko? Še posebej, če gre za pomoč pri razvoju elementa in njegove moči.
Opazovala je njen mošnjiček in pokukala notri, ko ga je odprla. "Kamenčki?" Je napol začudeno vprašala. Ni vedela zakaj kamenčki, vendar karkoli je že bilo tisto v mošnjičku je bilo podobno njim. Kaj kmalu je dobila odgovor, da so to semena neke zdravilne rastline, za katero je Gemina prvič slišala. "Kakršne koli rane? Ali tiste, ki niso preveč globoke?" Se je pozanimala, saj se ji je rastlina resnično zdela zanimiva in uporabna - kako pa ne, če je zdravilna. Poslušala je njeno razmišljanje in teorijo, kako bi skupaj delali na tem, da bo rastlina zrasla. Pokimala ji je. "Seveda lahko poskusivi. Koliko vode pa približno potrebuje?" Gemina še ni bila tako močno izpiljena, da lahko izstreli točno petnajst mililitrov vode, niti kapljice vem niti manj. Je pa znala približno petnajst mililitrov in je zgolj upala, da bo to dovolj dobro za to rastlinico.

Počakala je, da je Leanne pripravila območje, kjer so bosti posadili. Torej, luknjica, pogoji za rast, seme v luknjici.. Vse skupaj je opazovala nekako od strani in uživala v njenem delu. Čeprav nekako ni imela pojma o zemlji in kaj točno ta rastlina potrebuje. In ko je vse bilo pripravljeno, sta se spogledali. Gemina je pokimala, češ pripravljena sem.

"Kamenčki?" jo je vprašala Gemina, ko ji je pokazala semena Nočnega utrinka, in Leanne se je ob tem veselo zahihitala. "Res izgledajo tako, kajne? Tudi sama bi mislila, da so kamenčki, če bi jih videla prvič. V resnici pa so takšne barve zato, da se zaščitijo pred pticami, ki bi jih sicer pozobale." Leanne je pokleknila na tla, potem pa z roko zaokrožila nad kamni v njuni bližini, da so se razporedili v eleganten krog in se je na sredini pokazala zaplata zemlje. "Zdravi vsake vrste ran, tudi globoke, čeprav ga je za notranje krvavitve menda dobro kombinirati z neko drugo zdravilno rastlino, ki se imenuje Starkine solze," ji je razložila, vsa vesela, da ima poslušalko, ki jo te stvari zanimajo. "Sicer se boš pa lahko kmalu sama prepričala, kako zdravilen učinek ima - tiste praskice, ki jih imaš na nogah, bodo izginile v nekaj trenutkih!" je rekla in pri tem pomignila na urezninice, ki si jih je Gemina najverjetneje nabrala z boso hojo po gozdu.

Nato se je Leanne ponovno osredotočila na sajenje rastlinice. Nad zaplato zemlje, ki jo je naredila, je nežno zasukala zapestje, da se je v njej izoblikovala drobna luknjica, v katero je položila seme. Nato je s preprostim gibom roke luknjo ponovno zasula in se osredotočila na zahtevnejši del - spremembo zasnove Zemlje. Zatisnila je oči in roke nežno položila na Zemljo pri čemer je svojo energijo usmerila v to, da je prst pod njenimi rokami postala najboljša, kar si jo je za rast Nočnega utrinka sploh mogoče zamisliti, torej rahla in vlažna. Ko je bilo to opravljeno, je odprla oči in se nasmehnila Gemeni.

"Nočni utrinek najbolje uspeva v vlažnih področjih, saj potrebuje veliko količino vode. A za začetek bo zadostovala približno tako velika vodna krogla, kot bi jo lahko nesla v obeh dlaneh skupaj. Najbolj važno pa je, da hkrati, ko dodajaš vodo, svojo energijo usmerjaš v rast rastline. Potem bom enako naredila tudi jaz in ko se bosta najini energiji uravnovesili, boš videla, kaj se bo zgodilo," ji je pomežiknila.
"Si pripravljena?" jo je vprašala in z zanimanjem opazovala, kaj bo naredila.

Pokimala ji je. res so tako izgledali in v naravi so imeli super zaščito. Kakor ji je povedala Leanne. Preden jih je Leanne varno spravila v zemljo, jih je Gemina nežno pobožala, ne nasmehnila. Najbrž so že tako bolj redka semena. vsaj ponavadi so bile zdravilne rastline redke. Leanne ji je povedala, da zelo dobro zdravi in še bolje, če jo uporabiš v kombinaciji z neko drugo rastlino. "Noge?" Pogled je usmerila proti nogam. Že res, da so imele veliko ureznin, starih in novih, od hoje. vendar Gemine to ni motilo. "Saj ni treba." Je skromno rekla. "Veliko bolje se da uporabiti to rastlino, kakor za površinske ureznine." je protestirala.

Gemina jo je lahkotno spremljala, med dajanjem semen v luknjo. Bile je čisto navdušena. še nikoli ni videla česa takšnega, čeprav je to skoraj vsakdanje. Je pa res, da se Gemina na splošno ne druži veliko z ljudmi.. In tu se vidijo posledice. Nasmehnila se ji je nazaj, ko jo je spremljala.

"Veliko vode torej." je na glas sklenila pri sebi, ko je dobila napotke. Odšla je nazaj k potočku in roke potopila vanj. V vodi je tiho in počasi oblikovala kroglo, ki je bila velika za vsaj tri velike pesti in jo je nesla nazaj k Leanne v dveh dlaneh. krogla vode je lahkotno lebdela, čeprav ni bila tako lahka, kakor tista prej. Nasmehnila se ji je: "Pripravljena." Vdihnila je globoko. Sedela je na kolenih, poleg točke, kjer je posajeno seme. Zaprla je oči. Dlani s ogromno vodno kroglo, je imela le nekaj pičlih centimetrov nad točko s semenom. Vsa energija je tekla v njene roke in posledično v kroglo z vodo. Kapljico za kapljico je počasi spuščala, ko je počasi ločevala dlani med seboj. kapljice so bile nabite z energijo in voda je počasi kapljala na točko s semenom. Vse skupaj je trajalo nekaj minut. Na koncu je položila roke na mokro mesto. Še vedno je dovajala energijo in imela zaprte oči.

Leanne pravzaprav ni nič presenetilo, ko je Gemina odklonila, da ji pozdravi vrezninice na nogah. Tudi sama je namreč pogosto hodila bosa in manjše ranice so bile pri tem neizogibne, ko so se pozdravile, pa je bila koža na tistih mestih precej bolj odporna kot prej. "Prav," se je zato strinjala, "potem pa naj ostane tukaj. V tem okolju se bo gotovo dobro počutila in ne bi me presenetilo, če bo naslednjič, ko bova prišli sem, namesto enega raslo tukaj že kakšnih deset Nočnih utrinkov," se je nasmehnila. "Če pa bi ti zdravilne moči te rastlinice kdaj res prav prišle, pa zdaj veš, kje jo najti."

Leanne je zamaknjeno opazovala, kako je Gemina iz zaliva zajela precejšnjo kroglo vode in jo počasi spuščala v zemljo. Njena moč je prispevala k temu, da so se kapljice, ki so padale v zemljo, rahlo iskrile, kar je Leanne povsem očaralo. Voda in zemlja sta skupaj res zmožni čudežnih stvari, je pomislila. "Brez njiju ne bi bilo ne zelenja, ne življenja..." In ravno zato ju je Leanne tako občudovala. Ko je Gemina semenu dodala vso vodo, kar jo je imela v rokah, je oči zaprla tudi Leanne. Roke je iztegnila nekoliko nad mesto, kjer je bilo posejano seme, nato pa vso svojo energijo usmerila v njegovo rast in razvoj. Njena zemeljska moč se je prepletla z Geminino in Leanne je pri tem začutila, kako se je seme zganilo in začelo rasti.

"Odpri oči," je rekla tiho in hkrati to naredila tudi sama. V istem trenutku je iz zemlje pognal zelen poganjek, ki je hitro rasel in razvijal. Leanne je občudujoče opazovala, kako je pognal prve lističe in popke, ki so se kmalu začeli razpirati v modre, bodičaste cvetove. "Ali ni lepo?" je vzkliknila, ko je cvetlica zrasla in se razcvetela. Previdno se je sklonila k njej in bodičaste cvetove nežno pobožala s prsti, potem pa se je sijočega pogleda ozrla k Gemini.

"Najlepša hvala, da si mi pomagala pri temle. Upam, da si uživala tudi ti in da si se česa novega naučila. Če bi pa kdaj tudi ti potrebovala kakšno pomoč pri vaji, ali pa pri čem drugem, mi pa le reci!" je rekla, vsa srečna, da jima je podvig tako dobro uspel. Čeprav Leanne ni bila najbolj družaben tip človeka, pa se je z nekaterimi ljudmi lahko tudi zelo lepo ujela, in ena izmed teh je bila gotovo Gemina.

Bila je vidno vesela, ker je Leanne ni silila ali poskušala Gemino pripričati naj uporabi nočni utrinek za njene ranice na nogah. Nasmehnila se ji je in prikimala. Ja. Sedaj vem kje jo dobiti.. Le pripraviti njenega zdravila ne vem. je pomislila in se odločila, da jo bo o tem povprašala kasneje, če bo rastlina sploh zrastla...

Med samim procesom se je Gemina resnično osredotočila samo na enakomirno kapljanje vode na posajeno seme. Na energijo, ki jo je dovajala poleg vode in na misel rasti rastline.
Odprla je oči, ko ji je Leanne tiho zašepetala. Nežno se je nasmehnila ob pogledu na poganjek zelenkaste barve. Očitno je njuna energija unčinkovala, saj je poganjek hitro rastel in poganjal popke in liste. Kaj kmalu so popke nadomestili modrikasti cvetovi. Najbrž bi bili nežni na dotik, če ne bi imeli bodice.
Bila je presenečena in hkrati tudi ne, ko je Leanne nežno pobožala cvet. Nežno se je nasmehnila, ko jo je Leanne pogledala s sijočim pogledom.

"Imela sem se prav enkratno." je rekla Gemina in rastlino nežno oplazila s pogledom. Gemina ji je prikimala ob njeni ponujeni pomoči. Res se je počutila enkratno v njeni skromni družbi. Že dolgo ni česa takšnega občutila.. "Imam še eno vprašanje ali dve.." je tiho rekla. "Kaj točno lahko uporabim za zdravljenje in kako?" je vprašala, pogledala rastlino in nato Leanne. Mislila je na kateri del rastline. Je to list? Cvet? Korenika? In ali so posebne priprave ali ne?

Leanne nič ne bi moglo osrečiti bolj kot to, da je pri njunem malem poskusu uživala tudi Gemina in pa seveda to, da se jima je tako dobro posrečil. "Očitno sva res usklajeni," se je nasmehnila, ko je opazovala prelepo cvetlico, ki je kar dehtela od zdravja. "Pravijo, da rastline začutijo energijo tistih, ki ji pomagajo zrasti. Če je v njej preveč negativnih čustev ali pa nesoglasij, potem ne požene, pa če sta obvladovalca še tako dobra in izurjena. No, vsaj tako pravita moja starša," ji je pojasnila, potem pa je vstala in se nekoliko pretegnila, saj so ji od klečanja noge že skoraj zaspale.

"Tudi jaz sem se imela super," je zagotovila Gemini, čeprav je bila prepričana, da se ji to vidi že na daleč. Medtem ko se je pretegovala, je pozorno prisluhnila njenim vprašanjem. "Nočni utrinek najbolj pomaga pri zdravljenju ran, za kar pa je treba porabiti njegov cvet. Zaradi obilice vode, ki jo potrebuje za rast, se v njem namreč ustvari gosta modrikasta tekočina, ki jo je treba iztisniti na rano. Škoda je le, da se rožica pri tem uniči. Ampak če njeno steblo in cvet po zdravljenju posadiš v zemljo, iz nje običajno zraste nova cvetlica. Vsaj to..."

Nenadoma se je Leanne nečesa domislila. Ponovno si je snela mošniček s semini, si jih nekaj natresla v roko in jih ponudila Gemini. "To je zate, v zahvalo, da si mi pomagala," je rekla hvaležno in ji semena previdno stresla v dlan. Pazi nanje, ker so zelo redka in dragocena. Lahko si jih posadiš tudi na čisto običajen način, pazi le, da bodo imele dovolj vode in sence. Navsezadnje nikoli ne veš, kdaj ti bodo prišle prav."

Zgolj nasmehnila se ji je. Usklajeni? Gemina ni bila še z ničemer/nikomur usklajena. Tako, da ji je bila po svoje prava čast, po drugem pa čisto brez veze. Vendar tega ni pokazala. Le rekla ni nič, smehljala se je pa še vedno. Prisluhnila ji je. Najbrž je imela prav. Oziroma, so imeli njeni starši prav (ali pa še imajo). Čeprav se res ni spoznala na to. Vsekakor jih je pa podpirala, če ne že kaj drugega. Negativna energija... No Gemini predstavlja vse slabo in zlovešče. Tudi ne počuti se dobro, ko je v bližini njej. Torej je ne mara.

Ni vstala, kakor je Leanne. Jo je pa občudovala in to se ji je videlo v očeh. Ves čas jo je gledala navzgor, ko ji je razlagala učinke in pripravo nočnega utrinka. Oči so ji zasijale od navdušenja, da lahko rastlinica ponovno zraste po uporabi. "Vau." Je rekla navdušeno. Ob vsem tem se ji je porodilo še eno vprašanje. Oči so se ji razprle kakor, da je boleč sunek priletel v njen hrbet. Nasmešek se ji je pa še povečal kakor otrokovo navdušenje. "Pa se nočni utrinek, da uporabiti tudi v zle namene?" Je povprašala in upala, da se ne. Če ne bo raje ona porabila. Ali bi raje zaščitila.. Hm..
Neumno jo je gledala, ko je Leanne zopet začela brskati po mošnjičku. Spraševala se je, le kaj ji je zopet padlo na pamet in ali misli posaditi še kakšno čudno zdravilno rastlino? Presenečeno jo je pogledala, ko ji je v roko nasula nekaj semen nočnega utrinka. V vsej svoji skromnosti ni tega pričakovala. Sploh pa je njena hiša že tako zaraščena, da ni imela pojma kam bi jih dala. Nasmehnila se ji je s toplino. "Hvala." premislila je. "Nekoč jih bove skupaj posadili." Nasmešek je imela do ušes (dobesedno). Sprejela je seme. Ker ga ni imela kam dati, ga je enostavno obdržala v rokah.
Tudi sama je vstala, saj se ji je zazdelo, da se njuno druženje približuje k koncu. Boljše osebe od Leanne še ni spoznala in v njeni družbi se je res imela super.

Leanne še vedno kar ni mogla čisto verjeti svojim očem in ušesom. Ne le, da je bila Gemina neverjetno prijazna, še celo prisluhnila ji je nadvse pozorno, česar Leanne kar nekako ni bila vajena. Že zato ne, ker je bila običajno ona tista, ki je poslušala druge, in zdelo se ji je, da sta si z Gemino glede tega precej podobni.

Njeno naslednje vprašanje jo je nemalo presenetilo. Sama še nikoli ni pomislila na to, da bi lahko imela tako dobrodejna cvetlica tudi negativne učinke, zdaj pa se ji je utrnilo, da to pravzaprav sploh ne bi bilo nemogoče. Obstajale so namreč rastline, ki so imele, recimo, zdravilne liste, a so prevelike količine le-teh povzročale halucinacije, iz korenin pa se je dalo zvariti smrtonosen strup. A o nočenem utrinku nikjer ni zasledila česa podobnega in upala je, da za to obstaja dober razlog.

"Hm, pravzaprav nisem čisto prepričana," je po pravici povedala Gemini. "Nikjer še nisem slišala ali pa prebrala, da bi Nočni utrinek lahko imel tudi negativne učinke. Bom pa ob prvi priliki vprašala kakšnega še bolj izvedenega poznavalca in ti potem sporočila, prav? Tako in tako tudi mene zanima, kako je s tem," ji je zagotovila.

Bila je nadvse vesela, da je njena nova prijateljica sprejela njeno darilce, malce nerodno je bilo le to, da Gemina semen ni imela kam dati in jih je morala držati kar v dlani. "Upam, da jih boš lahko prinesla do doma," je rekla nekoliko zaskrbljeno. "Ali živiš daleč od tukaj? Lahko ti posodim tudi tale moj mošnjiček - jaz živim namreč čisto na robu Elementalisa in neprehodne goščave so mi dejansko skoraj bližje kot center mesta." Geminin topli nasmešek je bil tako iskran in prijazen, da ji ga je Leanne z največjim veseljem vrnila. "Prav, jih bova pa posadili skupaj. Kot vidiš, nama gre to odlično od rok," je rekla navdušeno in se še enkrat ljubeče ozrla k mladi rastlinici. "Zdaj bi se sicer morala počasi odpraviti domov, ampak res upam, da se še kdaj srečavala. Če ne prej, se bova pa najbrž zaleteli ena v drugo sredi neprehodne goščave, ko bova najmanj pričakovali. Lepo se imej, Gemina, in še enkrat najlepša hvala za vse!" Po teh besedah ji je Leanne namenila še en hvaležen pogled, potem pa se je počasi odpravila v smer, od koder je prišla.

Tiho je spremljala in kimala. Seveda ji je verjela na besedo, da se bo bolj pozanimala o zlorabah črnega utrinka. Nekako ji res ni delovala kot zlobnež, vendar občutek zna tudi varati. Veselila se je ponovnega srečanja z njo, saj je v trenutnem čisto preveč uživala. Razmišljala je, da bi ji povedala kje točno živi.. Vendar.. No svojo malo skrivnost je raje obdržala zase. Jo bo že nekje srečala, če ne drugje pa tukaj.
Presenečena nad ponudbo vrečke, je le to skromno odklonila. "Je že v redu." nasmehnila se je. Že res da ni tako blizu, vsekakor pa je bila odločna varovati semena. Torej je dolga hoja in nekaj v roki ni motilo. tako je tudi bila navajena, ko je hodila na tržnico po zelenjavo. Druge izbire tako ni imela. Sicer je bila redkokdaj v mestu, ker ni bila pretirano družaben človek in se je bolj ali manj izogibala vsega skupaj.
Veselila se je nove posaditve skupaj z njo. Pokimala ji je v zahvalo, češ pa še kdaj, ko je Leanne odhajala. Tudi sama se ji je nasmehnila in ji na lahko pomahala nazaj. Počakala je, da ji izgine izpred oči. Pogledala je semena v svoji roki, nato pa se odpravila v smeri svojega doma. Hodila je nežno in počasi, da ne bi ranila semen na kakršenkoli način.