Aeneino stanovanje

Aenea je odklenila vrata in skozi vrata je priletel nekoliko hladen zrak (nikoli ni kurila). Nakazala ji je naj vstopi in še sama vstopila v svetlo z zeleno belimi barvami prebarvano pred sobo, ki je imela pretežno malo rastlin. Stopila je v dnevno sobo v kateri je bila narava zelo pristna. Na tleh je bila kosmata zelena preproga, da je izgledala kot trava, ostalo sobo pa so na gosto razraščale rastline, ki so visele čez lestenec fotelj, kavč... omar pa se pod njimi skoraj, da ni videlo. Miz ni imela saj se je na tleh počutila kar najbolje. Odskakljale je v kuhinjo in prinesla velik vrč "Pomarančni sok? Pomaranče so sveže istisnjene in domače." Ponudila ji je kozarec.

[Zdaj, ko so uvedli ranke bo bolj malo z rastjo rastlin glede na to, da sva obe začetnici Gemina. No ja vsaj rpgjava lahko ]

[ vem :/]

Nasmehnila se ji je. Lepo, da je bil vsaj nekdo vesel nje in njenega elementa. Mirno je še sedela na svoje sedežu, ko je Aenea skakljala okoli pultov s torticami. Oboževalka tortic.. Nasmehnila se je, potem pa vstala in počakala, da je prišla do nje z veliko škatel.

Ko sta prišli do njenega doma je bila osupla. Veliko veliko ovijalk je bilo Po sami hiši in po svoje jo je spominjala na njeno. Čeprav se njena ne prepozna po obliki, medtem ko pri tej vidiš obliko.. Ostala je tiho, saj ji je svoje mnenje o hiški želela zaupati kasneje. Vsekakor je bila vesela, da ji bo pomagala pri rasti rastlin, če jima bo uspelo. Iz hiše je prišel prijeten hladen zrak. Ugajalo ji je, kako ji nebi. Stopila je notri in ji sledila. Ustavili sta se v nekakšni dnevni sobi. No Gemini se je pač zdelo, da je prostor dnevna soba. Cela je bila ovita v rastlinje in to je res ni presenečalo. Očaralo jo je. Bilo je kakor v gozdu. Pokimala ji je, da bo pomarančni sok. Bilo ji je všeč dejstvo, da je naraven. "Lepo hiško imaš." Je rekla in prijela za ponujeni kozarec. Komaj je čakala, da bosta začeli.

"Hvala! To je res lepo slišati!" Natočila ji je soka in se sama vsedla na tla, sezula si je copate in bose noge zakopala v mehko preprogo. Zasukala se je proti eni od polic prekritih s čudnim mahom na katerega je že pozabila in iz nje vzela skodelico z zanimivimi oreščki ter jo poločila med njima. Sama je segla po enem in ga počasi grizljala in sukljala med prsti. "Pridi, da ti pokažem teraso!" Nato je odprla vrata na balkon, ki so vodila iz dnevne sobe in zajela pest oreščkov. Stopila je na balkon in napolnila majhno skodelico z oreščki zraven katere so se skoraj nemudoma zbrale najrazličnejše vrste ptic ki so grabile oreščke in z njimi odletele k tistim malo bolj razraščenim rastlinam. "Vidiš, to je problem. Zelo rada imam ptice in tu jim nudim popolno zavetje kjer si lahko spočijejo ali celo preživijo dan, zavaraovane pred lovci in ostalim hrupom. Trenutno pa se brez mojega bujnega rastlinja ne vračajo nazaj, vedno pa oprezajo kdaj jim nastavim hrano." Aenea jo je žalostno pogledala ptice in Gemino. Nato pa je pobrala zadenj orešček, ki je ostal v šalčici in ga podala majhnemu ptičku, ki je ostal brez, nato pa počakala na to kaj bo rekla Gemina.

Toplo se ji je nasmehnila. Spila je nekaj požirkov domačega pomarančnega soka. Sočen in sladek okus, je imel. Saj bi jo posnemala pri sezuvanju copat, vendar je Gemina tako ali tako bila bosa. zato si je na predpražniku očistila noge - preden je sploh vstopila v njeno stanovanje. Med njima so se pojavili oreščki. No Gemina je bila malo zasanjana, zato so se njej prej pojavili, kakor ne.
Čez čas sta vstali in Gemina ji je sledila. Na teraso sta odšli, kjer ji je Aenea razložila zakaj hoče imeti vitice povsod. Seveda jo je od začetka gledala čudno (še v dnevni sobi), ker je pograbila pest oreščkov. Sama je le poskusila in bili so ji dobri. Ni pa bila v dvomih, da ptičkom nebi bili. In nekako je bilo prav smešno. Malo prej je ta ista oseba, katera je ljubeča do ptičkov (najbrž posledično do vseh živali), speštala nedolžno mušico. No, razumela jo je. Enostavno jih je hotela zavarovati pred lovci.
Stopila je do mladega ptička, kateremu je Aenea ravnokar dala orešček. Previdno in počasi je bližala svojo roko k njemu, češ da ga bo pobožala. Ravno ko bi se ga dotaknila je vzletel. Roko je položila na ograjo in ptička spremljala s pogledom. Naglo se je obrnila proti Aenei. "Bi kar začeli? Naprej mi malo več povej o rastlinah. Približno koliko vode bi potrebovale.." je odločno začela in v glavi preračunavala. Na njeno žalost ni veliko izkušena, zato lahko uporabi le do tri litre vode (če ima vir). Gledala jo je. Napol zamišljeno, napol resno. Čakala na njen odgovor, hkrati stiskala pest..

"Glede na to, da večinoma rastejo po močvirjih in deževnih gozdovih, predvidevam, da kar veliko." Skočila je pred posodo kjer je originalno izvirala rastlina in nakazala nekoliko suho posodo "Pijejo kot v puščavi volk in nikakor jim nemorem priskrbeti dovolj vode, da bi rasle intenzivno kot tiste v dnevni sobi." Ko je bila že pri tem je od nekje med raslinami privlekla veliko kangljo in jo kar celo zlila po koritu, ki jo je spilo v nekaj trenutkih. Aenea je žalosno skomignila z rameni in pogledala Gemino "No pa dajva."

Premišljevala je o tem, kar ji je Aenea ravnokar povedala. Pobožala si je brado, kakor stari starec, ko je razmišljal. Vedela je, da bo težko. Če bo rastlina zrasla za vsaj pet centimetrov, bo že dober napredek. Pogledala je ubogo rožo in resnično je bila potrebna vode. "Težko bo. Ampak to najbrž že veš." še enkrat je pogledala rožo. "Najbrž bova veliko več naredili, če se ji bove vsak dan posvetili.." nasmehnila se ji je, ko jo je pogledala. Potem se je razgledala okoli verande. gledala je zunanjost in iskala izvir vode. Rastlina resnično potrebuje veliko vode. "Predlagam, da si narediš veliko zalogo vode. In za začetek bom jaz potrebovala izvor vode." je pojasnila in ji vse skupaj nakazala tudi z rokami.
Počakala je, da je vse skupaj dojela in ji tudi prinesla nekaj malega vode. "Hvala." se je zahvalila. "Torej načrt je tak." usedla se je na tla poleg rože. "Danes, se bove obe potrudili po najboljših močeh. Ne pričakuj veliko, najbrž bo zgolj zrasla za nekaj centimetrov. Že to sve lahko veseli. Če nama bo sploh uspelo." je začela in na tla napičila svoj kazalec. "Jaz bom začela. Počasi ji bom spuščala kapljice obdane z mojo energijo. Ko bo rastlina posrkala zadnjo kapljico, se mi pridružiš." je še dodala in se ji nasmehnila. zahvaljujoč Leanne je vsaj približno vedela, kako se stvari streže. "Potem bi bilo po mojem najbolje, da postopek ponovivi vsaj enkrat na tri dni, če ne raje kar vsak dan." nasmehnila se ji je in ji pokimala. "Povej, ko boš pripravljena."

Aenea je navdušeno a malo vznemirjeno usrkavala vnjo vsako besedico in si ogledala rastlino, ki je bila najdaljša in bi z napredkom prekrila kar lepo površino. Sama prisebi se je nasmehnila pakaj, če ne bo uspelo vsaj vadila bo. In tako se je obrnila k Gemini in nalahno Pokimala "Pripravljena!" Počakala je, da bo Gemina naredila svojo prvo potezo in čas izrabila za to, da se je do kar se, da dobro skoncentrirala.

[Heh, heh ampak veš, da naj bi začetniki zemlje nebi še znali uravnavati z rastlinami Gemina . Kaže, da nebo nič zraslo ]

[eh jaz vem, moj lik pa ne ve česa ste vi kot začetniki sposobni xD torej yea.. we will train you. =) *drama girl xD*]

Pokimala je pogumno, kakor da se bo zdaj zdaj bojevala v najmogočnejši bitki. Pogledala je rožo in vedro vode. K sreči ji bo lahko zagotovila veliko vode na enkrat. Vendar najbrž premalo za njo (rožo). Pokleknila je pred rožo, na njeni desni je bilo vedro z vodo. Zaprla je oči, roke je položila na stegna in dihala globoko. Sproščala se je in iskala vir njene energije, s katero bo vodo napolnila. Najbrž je trajalo dolgo za opazovalce, za Gemino pa prav ne. Nekako je uživala v tem, saj je vedela da bo vsaj poskusila nekomu pomagati, če ne bo zadeva uspela.
Našla je tisto energijo. Odprla je oči. Roke je stegnila pred seboj in nad njenimi dlanmi se je počasi začela nabirati ogromna krogla vode. Tri litre je bilo nekako preveč za v eno kroglo. Zato se je odločila, da bo delala po litrih. Krogla litra je lebdela v njenih dlaneh. Zopet je zaprla oči in počasi spuščala energijo v kroglo, z dlani pa debele nabite (z energijo) kapljice. Vedela je, da jo bo to ekstremno izmučilo. Ni bila navajena uporabljati treh litrov vsak dan, vendar se je odločila, da bo enostavno tvegala. Enako je ponovila z drugim litrom, kjer se ji je pri zadnjih nekaj kapljic meglilo pred očmi. Globoko je vzdihnila, preden je vzela v roke še zadnji liter. Upala je, da ji bo zneslo in da se ne bo med procesom onesvestila. Spuščala je kapljice. Ali se ji je še bolj meglilo pred očmi, ni vedela, ker je tako ali tako imela zaprte. Čutila pa je, da ji ravnotežje popušča, kar ni bilo dobro in tudi glava jo je začela boleti. Najprej blago, skoraj neopazno, kasneje pa čedalje bolj. Vse do nekaj zadnjih mililitrov. Tam se ji je zataknilo. Glavobol je postal tako hud, da ni mogla razmišljati. Odprla je oči in pogledala v vodo. No mislila je da je voda. Nekaj modrega in meglenega je videla. Stisnila je zobe in se potrudila še za teh zadnjih nekaj mililitrov.
Ko je bil njen proces končan je komaj da izustila "Sedaj." češ, da naj se ji Aenea pridruži. Sesedeno je imela še vedno roke nad rastlino, saj je bilo pomembno, da se njuni energiji združiti. Še vedno je imela hud glavobol in megla ni ponehala. Rastline ni videla in tisto nekaj energije, ki jo je še premogla je usmerila v njo. No mislila je, da je. Po končanem procesu se je le zvrnila na tla in stemnilo se ji je pred očmi.

Aenea je ob besedi "Sedaj!" začela s svojim procesom in nastopila prevsem skocentrirano in premišljeno. Nakar ji je čez oči padla senca, Gemina se je zvrnila na tla in videlo se ji je, da ji ni dobro. Bilo je prepozno, da bi končala s proceseom in je vso svojo energijo usmerila v rastlino, napor je bil neznosen. Vse ji je udarilo v glavo in bolečina jo je stresla po vsem telesu. Ni imela navade kričati. Ponavadi je bilo ravno obratno. Takrat, ko jo je najbolj bolelo je bila čisto tiho. Nakar je bilo zanjo že povsem preveč. Odtrgala se je od rastline in nemočno zletela po tleh nezavedajoč same sebe...

...slika je megleno jadrala čez njene oči. Glava jo je še vedno bolela, po vsem telesu pa je čutila odpor, da bi se še sploh kdaj premaknila. Ko se ji je slika razjasnila je svoje ohlapno telo oprla na roke in se počasim zvlekla na sedeč položaj. Obrnila se je proti Gemini, ki se očitno ni počutila nič boljše od nje...

[Sorry I'm late nism uteglna]

[ups. Šele učer sm opazla post xD]

Gemina ni spremljala Aeneinega procesa čez rastlino. Le kako bi lahko, ko pa je sama ležala na tleh na pol nezavestno. Glavobol je že pojenjal, to je bilo res. Res je bilo pa tudi to, da jo bo najbrž glava bolela še vsaj dva dni. Premikati se bo bila sposobna, ko si bo danes primerno opomogla.
Zaslišala je krik nekje blizu nje. Je bil njen ali Aenein? Za to ni bila prepričana. Krik je slišala, ker je že prihajala k zavesti. Počasi.

Počasi so se njene moči vračale v njo. Gemina ni počakala na popolno vrnitev energije. Ob najmanjšem občutku le-te, se je začela premikati in se poskušala usesti na kolena. Po nekaj dolgih minutah ji je uspelo. V glavi ji je razbijalo, ni imela ravnotežja in komaj da je zaznala barve in meglene obrise okoli nje. Počutila se je slepo. Lahko je slutila, da Aeneo tudi daje bolečina, tega le ni videla dobro. "Je uspelo?" ji je ratalo izustiti ob takšni tišini. Ob vsem tem ji je uspelo se obdržati v sedečem položaju. Vid, ravnotežje, energija so se ji počasi vračale. Le glavobol je ostajal v njeni glavi..